Bogdan Babšek: Pri 13 letih razglašen za trajno nesposobnega za delo, danes zaposluje osem ljudi

1 hour ago 13

Spinalna mišična atrofija ga spremlja že od otroštva, a Bogdan Babšek ni dovolil, da bi bolezen odločala o njegovih življenjskih ciljih. Kljub številnim oviram je zgradil uspešno podjetje, ustvaril družino in postal oče. V oddaji Moja zgodba na BK TV je odkrito spregovoril o odraščanju, podjetniški poti, predsodkih, ljubezni in vsakodnevnih izzivih življenja z invalidnostjo.

Od otroštva na invalidskem vozičku do želje po samostojnosti

Bogdan Babšek se je s spinalno mišično atrofijo srečeval že kot otrok. Čeprav je zaradi napredujoče bolezni od tretjega razreda osnovne šole na invalidskem vozičku, se v zgodnjih letih ni počutil drugačnega od vrstnikov. Ob sebi je imel prijatelje in družino, ki so ga podpirali ter mu omogočali čim bolj običajno otroštvo.

Večje ovire so se pojavile v najstniških letih, ko so stopnice, nedostopni lokali in težave s prevozom začeli omejevati njegovo družabno življenje. Kljub temu se druženju ni odpovedal. Prijatelji so mu pomagali pri prevozih in ostali pomemben del njegovega življenja.

Pomembna prelomnica je bil odhod na šolanje v Kamnik, kjer se je izučil za RTV-mehanika. Že takrat si je želel samostojnosti in lastnega podjetja.

Pri 13 letih razglašen za trajno nesposobnega za delo, danes zaposluje osem ljudi

Njegova podjetniška pot se ni začela preprosto. Pri komaj 13 letih je prejel odločbo, da je trajno nesposoben za delo. Ko se je želel zaposliti, je moral najprej doseči spremembo dokumentacije.

Priložnost je dobil leta 1999, ko se je zaposlil v podjetju Reha Center s Ptuja in začel delovati v samostojni poslovni enoti Reklamni atelje Babšek v Šikolah.

Začel je skromno, s tipkanjem in oblikovanjem seminarskih ter diplomskih nalog. Zaslužek je postopoma vlagal v opremo in širitev dejavnosti.

Danes njegovo podjetje zaposluje osem ljudi, med njimi štiri invalide. Kot pravi, uspeh ni prišel čez noč, temveč je bil rezultat vztrajnosti, dela in postopnega razvoja.

Posebno zadovoljstvo mu predstavlja možnost zaposlovanja ljudi, ki težje najdejo delo. Prepričan je, da je pomembno posameznikom ponuditi priložnost, da pokažejo svoje sposobnosti.

Predsodki so še vedno prisotni

Babšek je v pogovoru opozoril tudi na predsodke, s katerimi se srečujejo invalidi. Spomnil se je stranke, ki je sprva dvomila o njegovih sposobnostih zgolj zato, ker je na invalidskem vozičku.

Po več letih sodelovanja mu je stranka priznala svoje začetne pomisleke. Danes sodelujeta že približno dve desetletji.

»Ljudje imamo predsodke, žal jih imamo,« je poudaril Babšek in dodal, da lahko prav pogovor in medsebojno razumevanje pomagata premagovati takšne ovire.

Opozoril je tudi na obsežno birokracijo, s katero se srečujejo invalidska podjetja, ter na številne postopke in dokazovanja, ki spremljajo njihovo delovanje.

Največja sreča je družina

Posebej osebno je bilo njegovo pripovedovanje o družini. Z ženo sta starša hčerke, ki mu je, kot pravi, pokazala povsem novo razsežnost ljubezni.

»Ko imaš svojega otroka, spoznaš, kaj je prava ljubezen,« je povedal.

Čeprav zaradi bolezni ne more početi vsega, kar bi si kot oče želel, s hčerko gradi tesen in ljubeč odnos. Skupaj gledata risanke, se crkljata in preživljata dragocene trenutke. Razkril je tudi zanimivo družinsko posebnost: Bogdan, njegova žena in hčerka imajo vsi rojstni dan 11. julija.

Bolezen napreduje, a želja po življenju ostaja

Babšek ne skriva, da življenje z napredujočo boleznijo prinaša tudi težke trenutke. Danes nekaterih stvari, ki jih je z rokami zmogel pred desetimi leti, ne more več opravljati. Odvisen je od pomoči drugih in osebnih asistentov, katerih prisotnost je postala del družinskega vsakdana.

Priznava, da sprejemanje izgubljanja telesnih sposobnosti ni lahko. Kljub temu mu družina, prijatelji in delo dajejo motivacijo za nadaljevanje njegove poti.

»Treba je biti pogumen, pa delati, delati, delati«

Ob koncu pogovora je Babšek mladim, predvsem tistim, ki se soočajo z invalidnostjo ali drugimi življenjskimi ovirami, namenil spodbudno sporočilo.

Poudaril je, da uspeh zahteva pogum, vztrajnost in veliko dela. Tudi sam je moral premagati številne prepreke, vendar svojih želja ni opustil.

»Treba je biti pogumen, pa delati, delati, delati. Drugega ni,« je dejal.

Njegova zgodba odpira pomembna vprašanja o vključevanju invalidov v družbo, dostopnosti zaposlitve in premagovanju predsodkov. Predvsem pa kaže, kako pomembno je, da imajo ljudje kljub zdravstvenim omejitvam možnost odločati o svojem življenju, ustvarjati in uresničevati svoje cilje.

Celotnemu pogovoru z Bogdanom Babškom lahko prisluhnete v oddaji Moja zgodba na BK TV.