Spor med predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom in Inštitutom 8. marec dobiva novo nadaljevanje. Potem ko so morali v inštitutu priznati, da so napačno predstavili lastništvo družinskega vinogradniškega posestva, zdaj Brodnjaku očitajo skoraj 877.000 evrov domnevno zamolčanih subvencij. Toda pri novi številki obstaja pomembno vprašanje: ali gre res za denar, s katerim je obogatela družina, ali za javno podporo razvoju kmetijske dejavnosti?
Najprej napačne navedbe o zemljiščih, zdaj novi očitki
Besedni obračun med Niko Kovač in Blažem Brodnjakom se očitno še ne bo kmalu končal. V Inštitutu 8. marec so v nedeljo, 22. novembra, objavili nov odziv na pojasnila predsednika uprave NLB in mu očitali, da je pri predstavljanju družinskega vinogradniškega posestva v Halozah zamolčal pomemben podatek.
Po navedbah inštituta naj bi Brodnjakova družina v letih 2024 in 2025 prejela kar 876.915,54 evra kmetijskih subvencij.
»Gospod Brodnjak je bil v svojem odgovoru še dodatno neiskren,« so zapisali.
A zgodba ima tudi drugo plat, ki je pri tako visokih številkah ni mogoče prezreti.
Inštitut 8. marec je namreč v svoji prvotni objavi napačno predstavil lastništvo družinskega posestva. Iz navedb na spletni strani so sklepali, da ima družina v lasti vseh približno 20 hektarjev zemljišč.
Brodnjak jih je popravil in pojasnil, da imata z bratom v lasti zgolj štiri hektarje, preostale površine pa so državne in jih družina najema.
V inštitutu so napako priznali in se zanjo opravičili. Kljub temu se zastavlja vprašanje, ali bi morali pred objavo tako odmevnih očitkov podatke o lastništvu preveriti natančneje.
Skoraj 877.000 evrov subvencij, toda komu je bil denar dejansko nakazan?
Nova številka, ki jo je predstavil Inštitut 8. marec, je na prvi pogled izjemno visoka. Skoraj 877.000 evrov v dveh letih zagotovo pritegne pozornost javnosti.
Toda pri razumevanju takšnega zneska je pomembno nekaj, česar v razgreti razpravi ne bi smeli spregledati.
Kmetijske subvencije niso enake osebnemu zaslužku.
Sredstva iz državnih in evropskih programov so lahko namenjena gradnji gospodarskih objektov, nakupu kmetijske mehanizacije, obnovi vinogradov, posodobitvi proizvodnje ali drugim naložbam.
Pri investicijskih podporah mora prejemnik praviloma izpolnjevati razpisne pogoje, dokazovati upravičene stroške in pogosto zagotoviti tudi lasten finančni delež.
Zato podatek, da je bilo za določene projekte odobrenih več sto tisoč evrov javnih sredstev, sam po sebi še ne pomeni, da je toliko denarja končalo v osebnem premoženju posameznika.
Prav tako za zdaj ni neodvisno potrjeno, kako je sestavljen znesek 876.915,54 evra, ki ga navaja inštitut.
Za popolno sliko bi bilo treba poznati posamezne prejemnike, konkretne projekte, višino dejansko izplačanih subvencij in vrednost vseh naložb.
Brodnjak govoril o delu, Nika Kovač pa o javnem denarju
Brodnjak je v svojem sobotnem odzivu opisal zahtevnost dela na družinskem vinogradniškem posestvu v Halozah.
Poudaril je, da takšen projekt zahteva veliko dela, vlaganj, vztrajnosti in odrekanja. Pri tem je opozoril tudi na zahtevne razmere za vinogradništvo na strmih haloških pobočjih.
V Inštitutu 8. marec menijo, da je pri tem zamolčal pomembno vlogo države oziroma javnih podpornih programov.
Po njihovem mnenju je problematično, da Brodnjak zagovarja spremembe davčne politike, hkrati pa je razvoj družinskega posestva povezan z javnimi sredstvi.
Toda ti dve okoliščini se ne izključujeta nujno.
Podjetnik ali kmet lahko zakonito prejema sredstva iz razvojnih razpisov in hkrati zagovarja drugačno davčno ureditev. Prejemanje subvencij samo po sebi ne dokazuje nedoslednosti pri zagovarjanju nižjih obremenitev dela.
Ključno vprašanje je predvsem, ali je Brodnjak javno podporo namerno prikril oziroma ali je ob opisovanju zasebnih vlaganj ustvaril zavajajoč vtis. Tega zgolj iz doslej predstavljenih podatkov ni mogoče zanesljivo ugotoviti.
Kaj dejansko razkriva spletna stran Familija Estate?
Družinsko vinogradniško posestvo Familija Estate na svoji spletni strani predstavlja tudi projekte, povezane z državnimi in evropskimi podpornimi programi.
Med njimi so naložbe v novo vinsko klet, skladiščne prostore in opremo za vinarsko dejavnost ter predelavo sadnih proizvodov.
Kot nosilec ene od naložb je naveden Brodnjakov brat Tine Brodnjak.
To kaže, da so bili razvojni projekti povezani z javnimi podpornimi programi. Vendar samo na podlagi teh opisov ni mogoče potrditi skupne višine izplačanih sredstev, ki jo navaja inštitut.
Prav tako gre za informacije, ki so predstavljene na javno dostopni spletni strani posestva. Zato bi bilo pretirano trditi, da je družina obstoj javno podprtih projektov pred javnostjo popolnoma skrivala.
Drugo vprašanje pa je, ali bi moral Brodnjak v svojem odzivu te podpore posebej izpostaviti.
»Bogati ste, gospod Brodnjak«
V Inštitutu 8. marec so svoj odziv dodatno zaostrili z neposrednim sporočilom predsedniku uprave NLB.
»Bogati ste, gospod Brodnjak,« so zapisali.
Pri tem so ponovno izpostavili njegove bruto prejemke v letu 2025, ki so po letnem poročilu NLB skupaj z variabilnim nagrajevanjem znašali 1.797.887 evrov.
Nedvomno gre za izjemno visoke prejemke v slovenskem prostoru. Vendar pa je treba razlikovati med bruto prejemki, neto izplačilom, osebnim premoženjem in javnimi sredstvi, namenjenimi gospodarskim naložbam.
Gre za različne finančne kategorije, ki jih ni mogoče preprosto seštevati ali medsebojno enačiti.
Brodnjakovo premoženjsko stanje je lahko predmet legitimne javne razprave, zlasti ker kot predsednik uprave velike banke javno zagovarja gospodarske ukrepe. Toda tudi pri kritiki premožnih posameznikov ostaja pomembno, da so uporabljeni podatki pravilni in ustrezno pojasnjeni.
Inštitut trdi, da jih je Brodnjak blokiral
Spor se je preselil tudi na družbena omrežja.
V Inštitutu 8. marec trdijo, da so želeli svoj odgovor objaviti neposredno pod Brodnjakovim zapisom na Facebooku, vendar tega niso mogli storiti, ker naj bi jih predsednik uprave NLB blokiral.
Njihove navedbe o blokadi ni bilo mogoče neodvisno preveriti.
Brodnjak je sicer že pred tem napovedal, da bo njegov brat zaradi objavljenih navedb o družinskem posestvu svoje dobro ime zaščitil po odvetniški poti.
To pomeni, da bi se spor lahko nadaljeval tudi zunaj družbenih omrežij, če bi sledili konkretni pravni postopki.
V ozadju je referendum, ki bo odločal tudi o socialni kapici
Čas tega besednega obračuna ni naključen.
Slovenijo 6. decembra čaka referendum o interventnem zakonu, eno osrednjih vprašanj javne razprave pa je uvedba tako imenovane socialne kapice.
Ta bi omejila osnovo za obračun določenih socialnih prispevkov in s tem vplivala predvsem na obremenitev najvišjih plač.
Brodnjak spada med zagovornike razbremenitve dela. Njegovi argumenti temeljijo na prepričanju, da Slovenija zaradi visokih obremenitev težje privablja in zadržuje najbolje plačane strokovnjake ter vodstvene kadre.
Inštitut 8. marec temu nasprotuje. Opozarja, da bi imeli od takšne spremembe največ neposrednih koristi posamezniki z najvišjimi dohodki, medtem ko bi se prihodki socialnih blagajn lahko zmanjšali.
Obe strani torej zagovarjata različna pogleda na pravično razdelitev davčnih in prispevnih bremen.
Toda razprava o davčni politiki bi morala temeljiti predvsem na ocenah gospodarskih in socialnih posledic predlaganih ukrepov. Osebno premoženje njihovih zagovornikov je lahko del širšega konteksta, ne more pa samo po sebi dokazati, da so predlagane spremembe dobre ali slabe.
Po priznani napaki bodo odločilni predvsem dokazi
Največji izziv za Inštitut 8. marec je zdaj verodostojnost novih očitkov.
Ker so pri prvotni predstavitvi lastništva zemljišč že priznali napako, je še toliko pomembneje, da novo številko o skoraj 877.000 evrih subvencij podprejo z natančnimi in preverljivimi podatki.
Prav tako je pomembno razlikovati med denarjem, izplačanim za poslovne naložbe, in osebnimi dohodki posameznika.
Na drugi strani pa bi lahko tudi Brodnjak oziroma predstavniki družinskega posestva z jasnejšo predstavitvijo prejetih podpor, investicij in lastnih vložkov prispevali k razjasnitvi zgodbe.
Javnost ima pravico vedeti, kako se porablja državni in evropski denar. Toda enako pomembno je, da se upravičencev do zakonitih razvojnih podpor ne predstavlja kot osebno obogatenih zgolj na podlagi skupnih zneskov subvencij.
Spor med Niko Kovač in Blažem Brodnjakom zato odpira pomembno vprašanje, ki presega njun osebni obračun: ali v javnih razpravah res iščemo celovito sliko ali pa izbiramo predvsem številke, ki najbolj ustrezajo našemu sporočilu?
Pripravil: I.M.
Vir: www
<p>The post Besedna vojna se nadaljuje! Nika Kovač znova udarila po Blažu Brodnjaku: »To ste zamolčali!« first appeared on NaDlani.si.</p>

2 hours ago
20








English (US)