Bazoviškim junakom so se poklonili v Ljubljani in Kranju

Ferdo Bidovec je bil mlad človek, ki je verjel v življenje. Da se je s procesom, na katerem so ga leta 1930 obsodili na smrt, soočil z mirnim srcem, je razbrati v njegovem pismu domačim, ki ga je danes pred rektoratom Univerze v Ljubljani prebrala slavnostna govornica Nadia Roncelli. Za tem so se bazoviškim junakom poklonili tudi v Prešernovem gaju v Kranju. Pred tamkajšnjim najstarejšim antifašističnim spomenikom v Evropi je publiko nagovoril Marjan Drufovka, župan Občine Števerjan. Pozdravil je tudi župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec, ki se v luči 100-letnice 1. tržaškega procesa veseli še tesnejšega sodelovanja občine z Odborom za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici Trst.

»Dolžni smo zaščititi šibke«

Urednica založbe Mladika je spregovorila na Kongresnem trgu, kjer na žrtev Ferda Bidovca, Alojza Valenčiča, Franja Marušiča in Zvonimirja Miloša spominja kamnito obeležje. Ob spomeniku so na častni straži stali taborniki Rodu modrega vala in predstavniki Kluba zamejskih študentov. Zbrane so pozdravili tudi rektor Univerze v Ljubljani dr. Gregor Majdič, predsednik društva Tigr Primorske Gorazd Humar in predsednik Slovenske izseljenske matice Boris Jesih. Publiko pa je prvič v novi vlogi nagovoril Štefan Čok, novi predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov. Opomnil je, da se temni oblaki, ki so zakrili Primorsko in celo Evropo v prvi polovici dvajsetega stoletja, lahko še vrnejo. Proslave se je udeležila tudi nečakinja Ferda Bidovca Majda Colja. Zapela pa je Ženska vokalna skupina Prosek Kontovel pod taktirko Marka Štoke.

Roncelli je za mlade junake dejala, da so, ko je narodu grozilo izginotje, lastno varnost in osebne interese dali na drugo mesto. »Ali se zavedamo, kako dandanes ravno nasilje vdira v naša življenja in v naše družbene ureditve,« se je spraševala govornica in opozorila na uporabo dvojnih meril za ocenjevanje nasilja okoli nas. Oboroženi spopadi se po njenem mnenju namreč različno ocenjujejo na osnovi geopolitičnih interesov, ekonomskih koristi, kulturnih podobnosti in zaradi prilagajanja politično in ekonomsko močnejšemu.

»Pri tem pozabljamo, da je naša temeljna človeška dolžnost, da zaščitimo šibke, zapostavljene, tiste, ki nimajo glasu, še posebej takrat, ko je njihov glas utišan,« je še dejala Roncelli in omenila vojne v Ukrajini, krvave konflikte v Sudanu in Mjanmaru ter genocidno dogajanje v Gazi. »Ideja dobrega v sodobnih demokratičnih družbah pomeni dobro za vse, ne za elito. Brez tega zavedanja kot posamezniki in skupnost propademo.«

»Vsakdo zasluži dostojanstvo«

Da nas mrtvi ne smejo razvajati, pa je v Kranju povedal župan Drufovka: »Spomin je naša odgovornost. Zato moramo ohraniti spomin na vse žrtve nasilja, fašizma, nacizma, komunizma in vojn. Vsaka žrtev je imela svoje ime, svojo družino, svoje življenje in svojo zgodbo.Vsak človek si zasluži dostojanstvo tudi po smrti. Zato si vsi, ki so padli in katerih grobovi še vedno čakajo na svoje mesto, zaslužijo dostojen in miren pokop.«

Pohvalil je tudi pomembne premike v odnosih med Slovenijo in Italijo, za kar sta bila po njegovem mnenju posebej zaslužna nekdanji predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Republike Italije Sergio Mattarella. »Njuno skupno sporočilo je bilo pomembno: o težki preteklosti je mogoče govoriti odkrito, spoštovati žrtve in hkrati narediti korak naprej,« je bil jasen Drufovka in se navezal na Gorico in Novo Gorico, evropsko prestolnico kulture leta 2025. »To je bil dokaz, da lahko prostor, ki ga je zgodovina nekoč razdelila, postane prostor skupnega življenja, ustvarjanja in prihodnosti.«