Atelje Ostan Pavlin: Prenova Prešernove rojstne hiše (1. faza)

Ob kulturnem prazniku smo se razveselili zaključka 1. faze celostne prenove Prešernove rojstne hiše s pripadajočimi poslopji. Atelje Ostan Pavlin, ki ga vodita arhitekta Nataša Pavlin in Aleksander Ostan, v slovensko sodobno arhitekturo prinaša poseben občutek za prostor in čas, materialnost in simboliko, in široko kulturno zavest.

Prenova se je začela, ko je leta 2020 Ministrstvo za kulturo odkupilo Ribčevo gospodarsko poslopje, ki je nekdaj pripadalo Prešernovi hiši. S tem korakom se je po letih prizadevanj, ki niso prinesla napredka, odprla priložnost, da se projekt obnove lahko realizira. Zavod za varstvo kulturne dediščine, ki je bil že dolgo vpet v varovanje Prešernove rojstne hiše, je ob načrtovani celoviti obnovi pripravil konservatorski načrt pod vodstvom Saše Roškar.

Prešernova rojstna hiša kot muzej temelji na zasnovi Frana Saleškega Finžgarja iz leta 1932, ki je bil pobudnik za odkup hiše in njeno preureditev v muzej. Hišo so uredili kot muzej leta 1939 in velja za prvi muzealiziran spomenik v Sloveniji.

Namen sodobne obnove je vzpostaviti kulturni in interpretacijski center, ki bo nudil večplasten vpogled v Prešernovo življenje in delo, povrniti ustrezno stvarno in simbolno vrednost dediščine ter obenem hišo skupaj z gospodarskim poslopjem predstaviti kot celovito gorenjsko kmečko domačijo z vsemi značilnimi elementi – bivalnim objektom, gospodarskim poslopjem z dvoriščem, vrtom z vodnjakom in sadovnjakom. Projekt je vključen v nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost (2021–2026). 

Območje Prešernove domačije v Vrbi se nahaja na vhodu v vas Vrba na Gorenjskem. Objekt Prešernove hiše je skozi zgodovino predstavljal prvo hišo v vasi (iz JV strani), danes pa je pred njo prečno zamaknjen novejši objekt Vrba 1 (zadnji sklop celovite prenove domačije).

Pred prenovo je bil objekt podvržen več neustreznim prizidavam in predelavam. Dodalo se mu je dva betonska prizidka za potrebe sanitarij za obiskovalce. Poleg tega je bila na enem delu streha objekta kot nadstrešek podaljšana v notranjost dvorišča. Izhajajoč iz arhitekturne valorizacije ter usklajeno s presojo pristojnih konservatorjev, se je novodobne prizidave in predelave v procesu prenove predvidelo za odstranitev, tako da se je volumen objekta gospodarskega poslopja izčistilo in ponovno prezentiralo v podobi, ki bo v svojih osnovnih potezah spominjal na izvorno podobo objekta.

Kot pojasnjujejo arhitekti, so gospodarsko poslopje celovito prenovili: odstranili odvečne prizidke, uredili odprtine, prenovili notranjost in prilagodili novim funkcijam. V notranjosti so uredili vertikalne komunikacije in omogočili univerzalni dostop, glavni vhod na dvoriščni fasadi pa jasno poudarili. Lesene »kelihe« v nadstropju so ohranili, dopolnili in zasteklili.

V pritličju so umestili recepcijo s prodajo vstopnic, manjšo trgovinico, garderobo, razstavni prostor, sanitarije in servisne prostore. Na novo so uredili stopnice na gank in prenovili mostovž/klančino; na vrhu je ločen vhod v nadstropje.

Nadstropje sestavljajo vetrolov, zgornja avla, ki služi kot foyer za razstave, catering ipd., in velika večnamenska dvorana za predavanja, koncerte, gledališče, konference, delavnice, poroke in druge dogodke. Ob severni fasadi poteka ožji servisni pas s skladiščem, WC-ji, strojnico in stopniščem v mansardo s pisarnami.

V JV del ostrešja so nad dvorano dodali etažo za zaposlene, osvetljeno s perforacijami v zatrepni fasadi in horizontalno zasteklitvijo pod napuščem nad gankom.

SZ fasado so preoblikovali: na mestu nekdanjih WC-jev so diskretne odprtine – v zatrepu redčenje desk, v pritličju okno s pogledom v razstavni prostor, SV fasado pa ohranili v večji meri nespremenjeno.

Obisk se začne v interpretacijskem centru v gospodarskem poslopju in konča v etnološko-muzejski postavitvi v Prešernovi rojstni hiši, povezavo med objekti pa omogočajo ureditve na dvorišču in okolici.

Objekta povezuje urejeno dvorišče, stari sadovnjak in manjši vrtiček pred hišo. Nekdanji ločilni plot so odstranili in nadomestili z linijo klopi, ki mehko ločuje prostore, ter vzpostavili vzdolžno pot ob hiši mimo prenovljenega vodnjaka.

Sadovnjak in kmečki vrt dopolnjujeta muzejski prikaz domačijskega življenja. Dvorišče so utrdili s peščeno površino in ozkimi betonskimi trakovi, ki sledijo geometriji objektov. Prostorsko zanimiv vmesni kot dvorišča omogoča vsakodnevno srečevanje obiskovalcev in občasne zunanje prireditve. 

V prostorskem zalivu ob SZ fasadi (nekdanji prizidek WC-jev) so uredili manjši amfiteatralni kotiček s stopnicami za sedenje.

Se nadaljuje …

Arhitektura: Atelje Ostan Pavlin
Fotografije: Miran Kambič
Vodenje konservatorske prenove: Saša Roškar
Leto izvedbe (1. faza): 2025
Lokacija: Vrba, Slovenija