Ansambel bratov Avsenik: Planinski cvet, 40 let

Helidon, 1986, ponatis 2026

Piše: Matej Krajnc

Leto 1986 je bilo eno zlatih let za komercialno podobo slovenske popularne glasbe, zlasti je to veljalo za sam žanr popa, kjer so na eni strani prevzeli komercialno besedo pop bendi, na drugi pa nekateri posamezniki; oboji so prodali izjemno in neponovljivo število plošč in kaset. Čudežna polja so z albumom Čudežna polja III in uspešnicami Anamarie, Tike tačke in Ata, mama trkali na vrata šestmestne prodajne cifre, za petami so bili Reendez-vous (Zelena je moja dolina), Gu-gu (Mango banana), Big ben (Lep pozdrav, ciao, Mateja), Agropop (Pesmi s Triglava) in Don Juan (Mandarina). Cifro je med solisti krepko presegel Marijan Smode, ki je v letu 1986 dosegel komercialni vrh z albumom Jožica, kje si bla (poleg naslovne pesmi so skoraj neperestano vrteli še pesmi Angelina in Sanjala sva, pa tudi veselojesenska pesem Macek, Macek, grdi pacek, s katero je na festivalu pobral 3. mesto, je bila med poslušalci hudo priljubljena). Jožica je zaradi kontroverznosti prišla na odstrelni seznam ZKP in Radia Slovenija, a vrteli so jo kljub temu, nekaj časa pa kaseto celo prodajali “pod pultom” (vinilka je hitro pošla in je niso ponatisnili). Ljudje so trumoma drli v prodajalne s kasetami in ploščami in kupovali tudi Naceta Junkarja (leta 1986 je izdal drugo veliko ploščo Melodije moje so bogastvo), Ota Pestnerja (Mama Tereza in Slovenija, najlepša si dežela – duet z Junkarjem), New Swing Quartet (Slovenski uspehi), Miša Kovača (Ti si pjesma moje duše), Nove fosile (Za dobra stara vremena), Terezo (Molim te, ostani), Nedo Ukraden (Šaj, šaj), Lepo Breno (Miki, Mićo), Magazin (Put putujem) idr. Daniel Popović je izdal uspešen album Dušu je moju uzela in nanj uvrstil tudi pesem z Jugovizije Peggy Sue, Balašević svoj do tedaj najbolj kritiško hvaljeni album Bezdan, kjer je trdil, da je sve otišlo u Honduras, v luči kosovskega vprašanja pa objavil eno svojih najznamenitejših balad Ne lomite mi bagrenje, Bajaga je jezdil na visoki komercialno uspešni noti z Jahači magle, Riblja čorba pa je ponavljala Nemoj da ideš mojom ulicom. Električni orgazam so izdali Distorzijo, Disciplina kičme Svi za mnom, Ekatarina velika S vetrom uz lice, Parni valjak so peli Uhvati ritam, Arsen Dedić pa je izdal kompilacijo svojih kajkavskih popevk. Med slovenskimi rockovskimi bendi so prednjačili Martin Krpan s pesmijo Od višine se zvrti, Avtomobili s pesmijo Sama, Basisti s pesmijo Od dela se umira in Lačni Franz z albumom Na svoji strani, ki je odmeval tudi po jugoslovanskem prostoru. Eklektična druščina torej.

Vzporedno s to sceno je pri nas obstajala narodnozabavna scena z nič kaj manj vidnimi uspehi. Na lestvicah so si vse struje takrat podajale roke in komercialno soobstajale. Največji narodnozbavni hiti leta 1986 so bili skorajda nedvomno Ta didl boogie woogie (Henček), Mama, prihajam domov (še iz leta 1985), Jaka, lojtro brž (še iz 1985), Vsi na ples (Ansambel Franca Miheliča) in Nobena žavba ne pomaga več (Avseniki). Na Lojtrci domačih je bilo tistega leta nekaj več manj dolgoživih pesmi, čeprav je to težko trditi za uspešnice Štirih kovačev, Nika Zajca, Rž in Štajerskih sedem. Do mednarodno uspešne Marjance pa bo treba še malce prespati.

Ustaljena Avsenikova zasedba (zdaj z dvema trobentačema, čeprav je Franc Košir, takrat že nekakšen “slovenski Armstrong” po hrapavosti glasu in priljubljenosti med najširšo poslušalsko populacijo, trobento iz zdravstvenih razlogov igral zelo malo in se bolj posvečal svoji vlogi komika in maskote) je nadaljevala ubijalski tempo nastopanj in priobčevanj novih plošč in kaset. Nastopali so doma in v tujini, nenehno, doma tudi v komercialno vidnih TV-oddajah nacionalke (Košnikova gostilna, silvestrovanje …). Po uspehu plošč Košir pa Tof z Avseniki in Glasbeni pozdrav (1985 in 1986) je prišel čas za še en album in nadaljevanje “franšize” Košir/Tof, ki se je izkazala za med ljudmi izjemno priljubljeno in komercialno uspešno. Album Planinski cvet letos doživlja vinilni ponatis, na njem pa Avseniki niso preveč odstopali od formata, saj jim tudi ni bilo treba. Svoj zvok so vedno znali oplemenititi z dobro odmerjenimi inštrumentalnimi variacijami in v tem obdobju je bil redni gost na njihovih ploščah Gregor Avsenik kot kitarski solist, tokrat v pesmi Lutka, poleg že omenjene Koširjeve zabavljice pa se najbolj spominjamo naslovne pesmi z besedilom Marjana Stareta, ki, kot je pri Staretu v navadi, spominja na štimungo ljudskih pesmi, polke Za tvoj praznik in valčka Enkrat levo, dvakrat desno z besedilom Alfija Nipiča.

Ponatis prihaja med nas v jubilejnem letu s svežim masteringom in rekonstrukcijo ovitka. Za prvo je poskrbel Danilo Ženko, za drugo Metka Žerovnik.