Andrej Panker in Zala Koleša: Avtobus sit, vpadnica cela?

18 hours ago 12

V Ljubljani se še vedno radi vozimo z avtomobilom. Zadnja raziskava potovalnih navad^[1] iz leta 2024 kaže, da je 38,8 % vseh poti opravljenih z avtom. Skoraj enak delež, 38,9 %, je skupaj sprehajalcev in kolesarjev. Mesto torej ima potencial za drugačne izbire. A javni potniški promet uporablja le 8,8 % prebivalcev, kar je 4,5 odstotne točke manj kot leta 2013.

Čeprav je več kot polovica uporabnikov z javnim prometom zadovoljna, sistemu očitno ne zaupamo. Zakaj bi se nekdo odločil za pot iz Most v Črnuče z avtobusom, če je vožnja z avtom tudi petkrat hitrejša? Če mora na avtobus čakati več kot deset minut in če je prihod zaradi zastojev nepredvidljiv?

Hitro se v zavesti občanov ustvari konsenz, da je javni promet nezanesljiv, počasen in prenatrpan. Avtobusi so ujeti v kolone, vsaka vožnja je časovno negotova. Tudi prikazi prihodov v realnem času odpovejo, ko se vozilo znajde v prometnem kaosu, avtobus pa se mora ustavljati na postajah in se nato znova vključevati v gost promet, zato je avtobus pogosto počasnejši od najpočasnejšega avtomobila.

Ena izmed rešitev, ki jo poznajo nekatera mesta, je lahko preprosta: ločeni avtobusni koridorji. Ta je med različnimi sistemi javnega potniškega prometa, kot so tramvaj, metro ali lahka železnica, cenovno najugodnejši. Ljubljana se je razvijala ob mestnih vpadnicah, zato bi bilo logično, da prostor za javni promet prihodnosti poiščemo prav tam. Najbolj učinkoviti so sredinski koridorji, kjer avtobusi vozijo neodvisno od avtomobilov in imajo v križiščih prednost. Podobno kot tramvaji, samo da je tam dodatno potrebno zgraditi še tire. Tak koncept je bil za Mestno občino Ljubljana predstavljen pod imenom ZMAJ^[2], ki uvaja visoko zmogljive avtobusne linije z ločenim sredinskim rumenim pasom. Strokovno se taka ureditev javnega potniškega prometa imenuje sistem hitrih avtobusnih linij ali BRT^[3] (bus rapid transit). Avtobusi, ki so dolžine 24 metrov in kapacitete 200 potnikov, bi vozili po lastnem koridorju, neodvisno od zastojev, kar bi prvič omogočilo predvidljiv in visoko frekventen javni prevoz.

A ideja ni naletela na odobravanje odločevalcev. Ločeni pasovi za avtobuse pomenijo odvzem prostora avtomobilom, to pa je politično tvegano. Dolga desetletja avtocentričnega razvoja so utrdila prepričanje, da je avtomobil edino racionalno prevozno sredstvo, javni promet pa namenjen predvsem tistim brez izbire. Vsak poseg v privilegiran položaj avtomobila se razume kot kratenje pravic.

Drugod takšne preobrazbe niso več eksperiment. V francoskem Nantesu^[4] so nekdanjo mestno hitro cesto preoblikovali v urbano avenijo s sredinskim koridorjem za javni promet. Pretočnost se ni zmanjšala, ampak bistveno izboljšala.

Ali v Ljubljani obstaja alternativa? V izogib ustvarjanja novih antagonizmov z avtomobilskim prometom se mnogim porodi ideja, da se javni promet prestavi na stranske ulice, saj Ljubljana ni sestavljena le iz vpadnic, ampak gosto tkivo sekundarnih ulic omogoča dokaj vzporedne obvoze. Avtobus sit, vpadnica cela. Po tej logiki bi avtobusi s Tržaške zavili na Jamovo in Fajfarjevo, z Zaloške na drugo stran Ljubljanice, ob Dunajski na Vilharjevo in Valjhunovo, ob Šmartinski na Kavčičevo in Švedsko, ob Celovški na Jesenkovo in Vodnikovo. Glavne vpadnice bi ostale skoraj nedotaknjene.

Bi to delovalo? Če javni prevoz razumemo zgolj kot tehnično vprašanje premikanja avtobusov, morda. Če pa ga razumemo kot hrbtenico urbanega razvoja^[6], je odgovor drugačen. Javni promet je z razlogom umeščen ob glavne mestne osi. Tam so delovna mesta, trgovina, šole, zdravstvene ustanove in največji tokovi ljudi. Če ga umaknemo z vpadnic, ostanejo te osi neposredno dostopne predvsem avtomobilu, javni promet pa se preseli v ozadje. To ni zgolj prometna, temveč urbanistična odločitev. Utrjuje model razvoja, ki daje prednost avtomobilu in ohranja našo avtomobilsko odvisnost.

Drugi problem je sprememba funkcije stranskih ulic. Ulice, namenjene lokalnemu prometu, bi postale nosilke visoko frekventnega tranzita. Sodobni javni promet zahteva pogostost voženj in zanesljivost, kar pomeni več vozil in več konfliktnih točk. Ulice, kjer so danes sprehajalci in kolesarji, bi postale tranzitni koridorji. Ob takšni ureditvi bi se vozni pogoji za osebni motorni promet na glavnih vpadnicah ohranili oz. celo izboljšali. Če z njih umaknemo avtobuse, sprostimo prostor avtomobilom. Vožnja postane hitrejša in privlačnejša. Dokler je avtomobil udobnejši in hitrejši od javnega prevoza, se bodo ljudje odločali zanj.

Potovalne navade se spremenijo, ko dobimo realno alternativo: hiter in zanesljiv javni prevoz, prijetne poti za hojo ter neprekinjeno kolesarsko omrežje. Vprašanje zato ni ali lahko avtobus umaknemo z vpadnic, vprašanje je, ali si upamo vpadnice preoblikovati tako, da bodo služile mestu in ne le avtomobilom.

Pišeta: Andrej Panker in Zala Koleša

Avtorja kolumne sta člana kolektiva Po četrti

Naslovna slika: Ureditev Masarykove ceste med leti 1928 in 1947.^[7]

^[1] https://www.ljubljana.si/assets/Uploads/Potovalne-navade-v-MOL-in-LUR-2013-2024-celotno-porocilo-Januar-2025.pdfhttps://www.ljubljana.si/assets/Uploads/Potovalne-navade-v-MOL-in-LUR-2013-2024-celotno-porocilo-Januar-2025.pdf

^[2] https://www.ipop.si/wp-content/uploads/2022/05/KTPP_ZMAJ_koncna.pdf

^[3] https://itdp.org/course/bus-rapid-transit-resource-hub/

^[4] https://en.wikipedia.org/wiki/Nantes_Busway

^[5] https://en.wikipedia.org/wiki/Nantes_Busway#/media/File:Flickr_-_IngolfBLN_-_Nantes_-_Busway_-_Ligne_4_-_Duchesse_Anne_-_Ch%C3%A2teau_des_Ducs_de_Bretagne_(1).jpg

^[6] https://outsider.si/urbanizem-s-hrbtenico-vecmodalna-vozlisca-kot-generatorji-urbanega-razvoja/

^[7] https://www.reddit.com/media?url=https%3A%2F%2Fpreview.redd.it%2Favtobusna-postaja-v-ljubljani-1959-avtor-m-ciglic-v0-3at124bf1wne1.jpeg%3Fwidth%3D1016%26format%3Dpjpg%26auto%3Dwebp%26s%3Dfd3126476175968c84e3984c8dd409b351e9b293

Splet in tisk imata drugačni uredniški zasnovi. Čeprav vsebine na spletu lahko še vedno berete brezplačno, je vanje vloženega veliko znanja, preverjanja, radovednosti in dela. Z naročilom tiskane revije pridobite odlične vsebine in omogočite nastajanje Outsiderjevih vsebin tako na spletu kot v tisku. Hvala!

Celoletna naročnina