Ali smo pred volitvami priča strategiji “mrtve mačke” za strateško odvračanje pozornosti naroda?

V času, ko odmeva primer nedavne aretacije vplivneža Aleksandra Repića, ki je kritičen do premierja, se je pozornost javnosti nenadoma usmerila v truplo psa, ki ga je neznana oseba obesila na plakat vodilne stranke v Vrhniki. Ker se nahajamo ravno v predvolilnem obdobju, je na tem mestu vredno opomniti na obstoj strategije “mrtve mačke”, s pomočjo katere je voditeljem omogočeno odvračanje pozornosti naroda.

Čeprav sama taktika odvračanja pozornosti v politiki ni nekaj povsem novega, je bil avstralski politični strateg Lynton Crosby tisti, ki je kampanjsko strategijo poimenoval z metaforo “vrzi mrtvo mačko na mizo”. V kolumni za The Telegraph je nekdanji britanski premier Boris Johnson strategijo javno opisal in jo pripisal avstralskemu prijatelju Crosbyju, ki mu je pomagal v vlogi političnega stratega.

“Ena stvar je povsem gotova glede metanja mrtve mačke na jedilno mizo – in ne mislim tega, da bodo ljudje zgroženi, prestrašeni ali se jim bo zadeva zdela gnusna. To je res, a je nepomembno. Ključna točka, pravi moj avstralski prijatelj, je, da bodo vsi zavpili: “Jezus, stari, na mizi je mrtva mačka!” Z drugimi besedami, govorili bodo o mrtvi mački – o tisti stvari, o kateri želiš, da govorijo – in ne bodo govorili o težavi, ki ti je povzročala veliko težav”, je Johnson v zvezi s strategijo izpostavil po navedbah Guardiana.

Strategija ne predstavlja neznanke podpredsedniku vlade

Omenjena strategija je očitno dobro poznana tudi vidnemu članu aktualne vlade. Zdravnik dr. Rok Ravnikar je na družabnem omrežju X opomnil, da se je minister za delo in podpredsednik vlade Luka Mesec o njej razpisal 8. junija 2020, konkretno na strani stranke Levica. V zvezi s strategijo je aktualni minister med drugim izpostavil: “Ko gre vse narobe, ko stvari nimaš več pod kontrolo, omizje je sprto, rešitve pa nimaš, na mizo vrzi mrtvo mačko. Ljudje bodo šokirani, ogorčeni, osupli. In to bo točka preloma, po kateri se bo govorilo le še o tem: “stari, pusti zdaj brezposelnost, banke in milijarde, a ne vidiš, da je na mizi mrtva mačka?!”

Vir: Posnetek zaslona stran Levice

Strategija “mrtve mačke” temelji na čustveni reakciji in ne na racionalni presoji, torej predstavlja umetnost odvračanja pozornosti — “da državljani lovijo sence, medtem ko sistem tiho propada”. Med vesti, s katerimi je mogoče odvračati pozornost javnosti od realnih problemov, bi bilo nedvomno mogoče uvrstiti najdbo visečega trupla psa.

Nobenega dvoma seveda ni, da je konkretno dejanje, ki so mu bili priča v Vrhniki, zavržno in je edino prav, da se ga sankcionira, a vendarle je težko tudi mimo tega, da je ravno pred to najdbo največjo vladno stranko pretresla aretacija vplivneža Repića z več kot 100 tisoč sledilci na Instagramu, ki jo je bil ta deležen potem, ko je bila izrečena kritika zoper premierja. Čeprav policija vztrajno poudarja, da za aretacijo ni nikakršnega političnega motiva, ljudje sodeč po komentarjih težko verjamejo v “naključno” sosledje dogodkov, zlasti potem, ko je Repić v pogovoru za Planet TV razkril, da naj bi navodilo za njegovo aretacijo (po njegovih informacijah) dal neposredno Golob. Če bi bila na oblasti katera druga vlada, bi v luči take izjave še posebej zavreščalo v osrednjih medijih. Marsikomu se tako v luči poznavanja obstoja strategije “mrtve mačke” zlahka postavi vprašanje, če je bila morebiti uporabljena v tem konkretnem primeru, z namenom, da bi se pozornost preusmerilo drugam, se največjo stranko predstavilo kot žrtev ali celo poskušalo krivdo usmeriti na stran političnih nasprotnikov? Seveda tega nikakor ni mogoče navajati, kot nekakšno gotovost, saj je policija na koncu tista, ki bo ugotavljala, kdo se skriva za zavržnim ravnanjem in kdo bo odgovarjal.

S. K.