Alarm na RTV: za plače so si morali izposoditi 8,1 milijona evrov

RTV Slovenija je morala junijske plače izplačati s pomočjo 8,1 milijona evrov težkega zadolževanja pri državni zakladnici. Vodstvo krivdo pripisuje neizplačanim proračunskim sredstvom, država pa opozarja na pogodbe, namensko porabo in neustrezne zahtevke. Kdo je torej zavozil postopek?

Ko denarja zmanjka tik pred plačami

Finančne težave RTV Slovenija niso več le opozorilo v poslovnih dokumentih. Junija je moral javni zavod za izplačilo plač pri upravljavcu enotnega zakladniškega računa države najeti 8,1 milijona evrov premostitvenega posojila. Do konca meseca je vrnil približno 2,5 milijona evrov, zato je ostalo še okoli 5,6 milijona evrov obveznosti.

To še ne pomeni, da je RTV Slovenija formalno pred bankrotom. Pomeni pa, da zavod v ključnem trenutku ni imel dovolj denarja za tekoče obveznosti. Razlika je pomembna: podjetje ali zavod ima lahko na papirju dovolj premoženja in pričakovanih prihodkov, vendar brez denarja na računu ne more izplačati plač, poravnati računov ali financirati programa.

Finančni načrt je temeljil na denarju, ki ga še ni bilo

Jedro težave predstavlja 15,23 milijona evrov, ki jih RTV Slovenija letos pričakuje iz državnega proračuna. Od tega naj bi 10,88 milijona evrov prejela za programe italijanske in madžarske narodne skupnosti, 4,35 milijona evrov pa za glasbeno produkcijo. Novela zakona določa, da država narodnostne programe financira v višini desetih odstotkov zbranega RTV-prispevka, glasbeno produkcijo pa v višini štirih odstotkov.

Za prvo polovico leta je RTV pričakovala 7,76 milijona evrov. Ta znesek je vključila v finančni načrt, čeprav denar do 30. junija ni prispel. Prav tu se odpira neprijetno vprašanje za upravo: ali je bilo odgovorno načrtovati redno poslovanje na prihodkih, katerih nakazilo še ni bilo dokončno usklajeno?

Poslovni načrt za leto 2026 je sicer predvideval 162,86 milijona evrov prihodkov in prav toliko odhodkov. Na papirju je bil torej skoraj popolnoma uravnotežen, vendar brez kakršnekoli resne varnostne rezerve. Že izpad enega večjega priliva je zato povzročil težave.

Država zahteva pogodbe in nadzor nad porabo

Vodstvo RTV Slovenija poudarja, da mu denar pripada na podlagi zakona. Toda zgodba ni tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled. Urad vlade za narodnosti je javno poudaril nujnost sklenitve pogodbe, ki bi določala namensko in pregledno porabo javnega denarja za vsebine v italijanskem in madžarskem jeziku.

Zaplet obstaja tudi pri glasbeni produkciji. Ministrstvo za kulturo je junija zavrnilo zahtevek RTV Slovenija za približno štiri milijone evrov, ker po njegovi oceni ni bil skladen z izdano odločbo. To pomeni, da ne gre zgolj za to, da država denarja noče nakazati. Sporno je tudi, pod kakšnimi pogoji, na podlagi katere dokumentacije in za katere natančno določene stroške ga lahko RTV porabi.

Zato je izraz, da RTV denar za plače »zahteva na prevarantski način«, brez dokazov preoster. Res pa je, da se je denar, zakonsko namenjen konkretnim programom, znašel v središču razprave o splošni likvidnosti zavoda in izplačilu plač. Uprava mora zato jasno pokazati, ali bi bila sredstva res porabljena izključno za upravičene stroške narodnostnih programov in glasbene produkcije.

Kako je zavod s presežka prišel do posojila?

Dodatne dvome odpira podatek, da je RTV Slovenija leto 2025 končala z nekaj več kot 158 milijoni evrov prihodkov in približno 3,5 milijona evrov presežka. Ta denar je bil namenjen pokrivanju primanjkljajev iz preteklih let, vendar rezultat kaže, da zavod še pred nekaj meseci ni deloval kot ustanova tik pred finančnim zlomom.

Težava je očitno globlja. RTV Slovenija ima visoke stalne stroške, številne zaposlene, obsežno infrastrukturo, regionalne centre, orkestre, zbore ter zakonsko določene programske obveznosti. Ko finančni načrt nima rezerve, lahko že nekajmesečna zamuda enega prihodka sproži verižno reakcijo.

Uprava trdi, da stroške omejuje že od začetka leta. Toda javnost bo upravičeno pričakovala natančne številke: kje je varčevala, koliko je porabila za plače, zunanje sodelavce, odvetnike in produkcijo ter zakaj ni pravočasno pripravila scenarija za primer, da milijoni iz proračuna ne bi prispeli.

Račun lahko na koncu plačajo gledalci

Če se spor ne bo hitro razrešil, bodo posledice verjetno občutili tudi gledalci in poslušalci. Uprava lahko zamrzne naložbe, zmanjša obseg produkcije, odpove prenose ali poseže v regionalne, kulturne in razvedrilne vsebine. Osnutek rebalansa je že predvideval približno 2,4 milijona evrov primanjkljaja, vendar ga je uprava umaknila, potem ko finančni odbor ni dal soglasja.

V tej zgodbi zato ni dovolj pokazati le na državo ali le na vodstvo RTV Slovenija. Država mora pojasniti, zakaj postopkov in pogodb ni uredila pravočasno, uprava pa, zakaj je poslovanje zastavila tako, da je brez pričakovanega nakazila ogroženo celo redno izplačilo plač.

Ko mora javni zavod za en mesec plač najeti več kot osem milijonov evrov, alarm že zvoni. Vprašanje ni več, ali ima RTV Slovenija finančne težave, temveč kdo bo prevzel odgovornost – in koliko bo vse skupaj na koncu stalo davkoplačevalce.

Pripravil: I.M.

Vir: www, Omrežje X

<p>The post Alarm na RTV: za plače so si morali izposoditi 8,1 milijona evrov first appeared on NaDlani.si.</p>