83-letna Anica je imela le 311 evrov pokojnine: od 20. v mesecu je štela jogurte, da bi preživela

Si predstavljate, da morate že deset dni pred naslednjo pokojnino začeti odmerjati hrano, ker ne veste, ali je bo dovolj do konca meseca? Prav takšne stiske so doživljali nekateri slovenski upokojenci, katerih zgodbe je pred leti predstavilo društvo Humanitarček.

LJUBLJANA – En jogurt na dan. Toliko naj bi si proti koncu meseca odmerila takrat 83-letna Anica, ki je po navedbah društva Humanitarček prejemala 311 evrov pokojnine. Njeno zgodbo je društvo predstavilo leta 2020 v okviru prizadevanj za dostojnejše življenje starejših. Ob njej so javnosti približali tudi druge upokojence, ki so se morali odpovedovati osnovnim življenjskim potrebam.

Od 20. v mesecu je štela jogurte

Anica je bila ena od starejših oseb, katerih stiske je društvo Humanitarček opisalo v pobudi za lažji dostop do varstvenega dodatka. Po takratnih navedbah društva je morala zaradi nizke pokojnine skrbno paziti na hrano, predvsem v zadnjih dneh pred naslednjim izplačilom.

Od 20. dne v mesecu je začela šteti jogurte in si odmerila po enega na dan, da bi zdržala do konca meseca. Njena pokojnina je takrat znašala le 311 evrov. Zgodbo je društvo javno predstavilo novembra 2020, zato zneska ni mogoče predstavljati kot njeno današnjo pokojnino.

France je imel 290 evrov pokojnine. Doma ni imel elektrike

Še eno zgodbo je Humanitarček predstavil s primerom takrat 90-letnega Franceta. Njegova pokojnina je po navedbah društva znašala 290 evrov na mesec. Žena mu je umrla deset let pred objavo, edini sin pa petnajst let prej zaradi raka.

Prostovoljci so ga po svojih navedbah našli v stanovanju z odklopljeno elektriko. Grel se je s termoforjem, na kuhinjskem pultu pa je imel četrt hlebca kruha, štiri paštete in nekaj konzerv pasulja. S temi zalogami je nameraval preživeti naslednjih deset dni.

Humanitarček je opozarjal na tisoče starejših v revščini

Humanitarček je opozarjal, da je pod pragom revščine živelo približno 92.000 ljudi, starejših od 60 let, varstveni dodatek pa je prejemalo okoli 22.600 ljudi. Društvo je zato pozvalo k poenostavitvi postopkov za pridobitev pomoči.

Po njihovih izkušnjah nekateri starejši niso poznali svojih pravic, drugim so bili obrazci in postopki prezapleteni. Posebej so opozarjali tudi na to, da starejši zaradi različnih okoliščin pogosto težko sami uredijo vse potrebno za pridobitev pomoči.

Koliko znašajo najnižje pokojnine danes?

Po uradnih podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) znaša od marca 2026 najnižja pokojnina 386,93 evra, najnižji znesek invalidske pokojnine 644,90 evra, zagotovljena pokojnina pa 826,15 evra.

Toda zagotovljena pokojnina ne pripada vsakemu upokojencu. Do nje so upravičeni tisti, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, predvsem glede vrste pokojnine in pokojninske dobe. Prav tako obstajajo primeri, ko posameznik prejema manj od najnižje pokojnine, denimo pri sorazmernih delih pokojnin po mednarodnih predpisih.

Za marsikaterega starejšega človeka zato ni pomemben le znesek, ki ga prejme na račun, ampak predvsem, koliko mu ostane po plačilu nujnih stroškov. Ogrevanje, elektrika, hrana in vzdrževanje doma so izdatki, ki jih ni mogoče preprosto odložiti na naslednji mesec.

Kaj kažejo nove številke o revščini v Sloveniji?

Po najnovejših podatkih Statističnega urada RS (SURS) je leta 2025 pod pragom tveganja revščine živelo približno 298.000 prebivalcev Slovenije oziroma 14,3 odstotka prebivalstva. To je okoli 22.000 ljudi več kot leto prej. Za posameznika, ki živi sam, je prag tveganja revščine znašal 1.021 evrov mesečno.

Ti podatki se nanašajo na celotno prebivalstvo, ne samo na upokojence, in temeljijo predvsem na dohodkih iz leta 2024. Prag tveganja revščine je statistično merilo, ki ne pomeni, da država vsakomur zagotavlja tolikšen dohodek.

Številke same po sebi ne povedo, kako živi posameznik. Pokažejo pa, da nizki dohodki niso le težava iz preteklosti. Tudi zato imajo zgodbe, kakršni sta Aničina in Francetova, še danes širši pomen.

Nekateri upokojenci lahko dobijo do 238,49 evra varstvenega dodatka

Za starejše z nizkimi prihodki je pomembna tudi sprememba pravil za varstveni dodatek. Od 1. januarja 2026 velja, da upravičencem ob izpolnjevanju pogojev ni več treba vsako leto vlagati nove vloge za podaljšanje pravice. Kdor dodatek uveljavlja prvič, pa mora vlogo še vedno vložiti na pristojni center za socialno delo.

Od 1. aprila 2026 znaša dohodkovni cenzus za samsko osebo 745,92 evra, najvišji znesek varstvenega dodatka za samsko osebo, ki živi sama, pa 238,49 evra mesečno. To ne pomeni, da je vsakdo s pokojnino pod navedenim cenzusom samodejno upravičen do dodatka. Pri odločanju se upoštevajo tudi drugi dohodki, premoženje in zakonski pogoji.

Kam po pomoč, če pokojnina ne zadošča do konca meseca?

Upokojenec, ki težko poravnava osnovne stroške, lahko na pristojnem centru za socialno delo preveri upravičenost do varstvenega dodatka in drugih oblik pomoči. V materialni stiski se lahko obrne tudi na Rdeči križ, Karitas ali lokalne humanitarne organizacije.

Vir: Humanitarček – Projekt Vida, GOV.SI, Statistični urad RS

Pripravil: K. J.

<p>The post 83-letna Anica je imela le 311 evrov pokojnine: od 20. v mesecu je štela jogurte, da bi preživela first appeared on NaDlani.si.</p>