Znanstveniki: Velike črede bizonov izboljšujejo delovanje ekosistema

Bizon je bil v poznem 19. stoletju v Severni Ameriki skoraj iztrebljen – v Yellowstoneu jih je leta 1902 bilo le še 23. Danes se je populacija v parku obnovila na približno 5000 živali, ki vsako leto opravijo selitveno pot dolgo okoli 80 kilometrov in skupaj prehodijo približno 1600 kilometrov. Bizoni se spomladi in poleti zbirajo v rečnih dolinah, kjer se intenzivno pasejo, a prav to pašno vedenje ima, kot kaže raziskava, presenetljivo pozitivne učinke na travišča in tla.

Soavtor raziskave, profesor Bill Hamilton z Univerze Washington in Lee, je poudaril: „Ko se bizoni premikajo po pokrajini, krepijo prehransko kakovost in zmogljivost Yellowstona. Njihova paša ima posledice za celotno prehranjevalno mrežo, podobno kot v Serengetiju, kjer so populacije gnujev obnovile travišča.“

Dušikov cikel in večja hranilna vrednost rastlin

Raziskovalna skupina je med letoma 2015 in 2021 izvajala terenske poskuse z uporabo premičnih in fiksnih ograj, spremljala rast rastlin, kroženje hranil, talno mikrobiologijo in vegetacijske spremembe. Ugotovili so, da paša bizonov pospeši dušikov cikel: rastline sicer zrastejo enako kot brez paše, a so kar 150 odstotkov bolj hranljive. To je posledica povečanega števila mikrobov v tleh, ki razgrajujejo organske snovi in sproščajo dušik v oblikah, ki so rastlinam lažje dostopne.

Tako bizoni ohranjajo travišča kratka, gosta in bogata z dušikom, kar koristi ne le njim, ampak tudi drugim rastlinojedcem v parku. „S trenutnimi velikimi čredami bizonov travniki v Yellowstonu delujejo bolje, kot bi brez njih, kar je vpogled v to, kaj smo izgubili ob skorajšnjem iztrebljenju teh živali,“ je dodal Hamilton.

Raznolikost in produktivnost kljub paši

Soavtor Jerod Merkle z Univerze v Wyomingu je ob tem izpostavil, da so rezultati pokazali nasprotno od stereotipne predstave o prekomerni paši: „Namesto da bi produktivnost in raznolikost upadali, smo zaznali ohranjeno produktivnost in celo povečano rastlinsko raznolikost vzdolž migracijskih poti bizonov.“

Raziskovalci so opazili, da bizoni ustvarjajo heterogenost v krajini – nekatera območja so močno popasena, spominjajoč na kratke trate, medtem ko druga ostanejo skoraj nedotaknjena. Prav ta raznolikost v intenzivnosti paše je pomembna za ohranjanje kompleksnega in uravnoteženega ekosistema.

Yellowstone že desetletja velja za simbol ekološke obnove, nova raziskava pa poudarja, da je moč velikih rastlinojedcev v prosti selitvi bistvena za delovanje ekosistemov. Za razliko od prizadevanj, ki bizone ohranjajo v manjših, ograjenih območjih z nadzorovanim številom živali, Yellowstone kaže, da se resnična moč obnovitve pokaže šele, ko imajo bizoni prostor za gibanje.

„Vrnitev obsežne migracije bizonov prinaša jasne koristi ekosistemskim storitvam, ki so podlaga za Yellowstone,“ je zaključil Merkle. „Selitveni bizoni preoblikujejo zemljo ne z upravljanjem, temveč z gibanjem.“

Miha D. Kovač

Foto: Pixabay/sshreet

Morda vas zanima tudi

Izjava dneva, 5. 9. 2025 (video)

Premiera v Münchnu: Leapmotor b10 prinaša konkurenčen električni SUV

To vas bo presenetilo: Način sekljanja spremeni okus česna

7 rastlin, ki jih morate obrezati septembra

Joga za začetnike: preprosti gibi za moč, ravnotežje in mir

Sara Logar: Ali je mediteranska prehrana res za vsakogar?

Kulturni city break: Od dunajske opere do firenških muzejev

To so stvari, ki jih razumejo le ločene mame

Prve napovedi horoskopa 2026: Kaj vas čaka v letu velikih prelomnic?

Objava Znanstveniki: Velike črede bizonov izboljšujejo delovanje ekosistema je bila najprej objavljena na Portal24.