ARTICLE AD
Ste kdaj slišali za hišo Stele, po domače »Pri Lectarju«? V samem središču starega Kamnika stoji ena najstarejših hiš v mestu, ki že stoletja hrani zgodbe svečarjev, medičarjev in lectarjev. Danes tu obiskovalce sprejme trgovinica svečarne Stele, a vsak kotiček te hiše skriva ostanke preteklosti, ki še danes živijo.
Ime Pri Lectarju izvira iz čudovite obrtne tradicije, ki se je tu začela leta 1701, ko se je dedinja hiše Klara Legat poročila z medičarjem Jurijem Bitencem. Z ženinom sta v hišo prinesla lectarstvo, medičarstvo in svečarstvo. Več kot tri stoletja kasneje tu še vedno najdemo vosek, lectova srca, lesene modele in celo črno kuhinjo, v kateri se še danes zakuri peč in zadiši po sveže pečenem kruhu.
V prostorih, kjer danes lahko izbirate ročno vlite sveče, je bila nekoč družinska dnevna soba. Oglejte si 400 let star lesen strop in mogočno peč, ki je grela celotno hišo. Posebnost te sobe pa je odprtina v stropu, ki je bila nekoč edini »centralni grelnik« zgornjih spalnic. Nekoč so tej odprtini nadel ime »Rokovnjaška luknja«, saj je tu kamniški župan Jurij Golenver neuspešno kuhal načrte za lov na rokovnjače in razbojnike, ki so strašili po okoliških gozdovih. Načrte pa so služabniki v zgornjih sobah pridno izdali naprej…

Najstarejši del hiše je črna kuhinja iz 14. stoletja, še vedno delujoča in ena zadnjih v Kamniku. V časih, ko dimniki še niso obstajali, so bile črne kuhinje pogosto vir požarov, dokler Marija Terezija ni z odlokom zahtevala obvezne dimnike. Danes črna kuhinja ob praznikih oživi: v njej zakurijo ogenj in spečejo kruh, kot nekoč.
Oče današnjega lastnika Janeza Steleta, gospod Tone Stele, je zbral in uredil pravi mali muzej svečarstva. Tu boste videli naprave za izdelovanje voščenih niti, posebne »urne sveče«, naprave za polivanje stožčastih sveč, celo postopke beljenja voska s sončno svetlobo. Vse to izdelajo z originalnimi orodji, ki so stara več sto let. Čebelji vosek, stearin in parafin so skozi stoletja obarvali življenje svečarjev in njihovo domiselnost.

Ste vedeli, da ima hiša Stele tudi »Plečnikovo sobo«? Slovenski arhitekt Jože Plečnik je bil pogost gost pri Steletovih. Med obnovo cerkva v okolici Kamnika ga je pot zanesla k Janku Steletu s katerim sta spletla prijateljstvo in sodelovanje. Plečnik je družini zapustil načrte za mizo, stole in lestenec, ki še danes krasijo družinsko sobo. Stoli imajo simbolična naslonjala z vrisanim pšeničnim klasom, vinsko trto, rožnim vencem. Vsak od simbolov pa je poklon veri in družini.
Plečnik je navdihnil tudi prav posebne sveče z odlitki iz starih lectarskih modelov, ki predstavljajo most med lectarstvom in svečarstvom. Prva je bila darilo pisatelju Fran Saleškemu Finžgarju za 80. rojstni dan, kasneje pa so »Plečnikove sveče« postale del Steletove dediščine.

Steletova hiša je preživela stoletja brez večjih nesreč in sprememb lastništva. Vse izvirne listine in predmeti so ohranjeni. V muzeju še vedno najdete 300 let stare modele za lectove kruhke in votivne figurice, s katerimi so verniki v cerkvah prosili za zdravje. Tu boste izvedeli, kako je lectar s čebelarji zamenjal med za vosek, iz katerega so nastale sveče, lectova srca in celo medeno vino.
Če vas pot zanese v Kamnik, zavijte v hišo Stele na Glavnem trgu in se pustite prevzeti vonju voska, zgodbi rokovnjačev, črni kuhinji in Plečnikovemu prijateljstvu.
The post Zgodovina, ki diši po medu in vosku v eni najstarejših hiš v Kamniku appeared first on domžalec.si.