Žbogar v Varnostnem svetu ZN pozval k usklajenemu pristopu do Haitija

Le usklajeno ukrepanje Varnostnega sveta in regionalnih držav ob polnem sodelovanju haitskih oblasti lahko privede do trajnega političnega napredka, je na današnjem zasedanju Varnostnega sveta ZN o Haitiju dejal veleposlanik Samuel Žbogar in izrazil podporo Slovenije uradu ZN na Haitiju (Binuh).

Haiti že več let pretresa nasilje oboroženih tolp, v katerem je umrlo več tisoč ljudi, okrog 1,3 milijona pa je razseljenih. Varnostni svet ZN je odobril napotitev mednarodne varnostne misije pod vodstvom Kenije, ki poteka izven okvira ZN ter se sooča s pomanjkanjem policistov in opreme.

Od napovedanih 3000 pripadnikov ima misija sedaj manj kot 1000 policistov, oborožene tolpe pa še vedno nadzirajo dele države. Nacionalne varnostne sile v zadnjem času sicer dosegajo nekaj več uspeha s pomočjo brezpilotnih letal, s katerimi iščejo in odstranjujejo pripadnike tolp.

“Žal so današnje informacije ponovno opozorile na poslabšanje varnostnih razmer in vse večjo prisotnost oboroženih tolp,” je dejal Žbogar in pozval k okrepitvi prizadevanj proti tolpam v prestolnici Port au Prince in drugje.

Ponovil je globoko zaskrbljenost Slovenije zaradi slabšanja humanitarnih razmer, še posebej za ženske in otroke, in obsodil nadaljevanje spolnega nasilja. Pozdravil je nedavno ustanovitev specializiranih pravosodnih enot, pooblaščenih za preiskovanje in pregon hudih kaznivih dejanj, vključno s spolnim nasiljem.

Kljub prizadevanjem mednarodni misiji pod vodstvom Kenije in haitski policiji doslej še ni uspelo obnoviti državne oblasti, je povedal pomočnik generalnega sekretarja ZN za Evropo, Srednjo Azijo in obe Ameriki Miroslav Jenča.

“S širjenjem nadzora tolp se hitro zmanjšuje sposobnost države za upravljanje,” je dejala izvršna direktorica Urada ZN za mamila in kriminal (UNODC) Ghada Fathy Waly in dodala, da kriminalne združbe vzpostavljajo vzporedne strukture upravljanja. Ker tolpe nadzorujejo glavne trgovske poti, je zakonita trgovina ohromljena.

Dejala je, da ZN opažajo hitro rast števila in dejavnosti zasebnih varnostnih podjetij in skupin za samoobrambo, in opozorila, da ti akterji spodbujajo povpraševanje po orožju, kar spodbuja nezakonito trgovino in povečuje tveganje.

Haiti je najel zaveznika predsednika Donalda Trumpa Erica Princa in njegovo podjetje za plačance Blackwater, ki za potrebe boja proti tolpam najema tudi izseljene Haitijce v ZDA.

Predstavnik ZDA je v Varnostnem svetu pozdravil sankcije proti pripadnikom tolp in se zavzel za večjo vlogo Organizacije ameriških držav pri reševanju krize.

V ZDA se je zaradi nasilja zateklo več sto tisoč Haitijcev, ki jim je Trumpova vlada želela odvzeti začasni zaščiteni status, vendar je newyorški zvezni sodnik to v torek začasno preprečil.

Prejšnji predsednik Joe Biden je za 500.000 Haitijcev podaljšal začasni zaščiteni status pred izgonom do februarja 2026, ministrica za domovinsko varnost Trumpove vlade Kristi Noem pa je pred dnevi dejala, da bodo status ukinili že septembra letos.

Odvetniki Trumpove vlade so pred sodišče zatrjevali, da so razmere na Haitiju dovolj varne, da priseljenci ne potrebujejo več statusa zaščite, vendar je sodnik sklenil, da statusa vlada ne more predčasno ukiniti, ker gre za ljudi, ki imajo zaposlitev, ali hodijo v šole ali se zdravijo, poroča Politico.

Vendar pa je vrhovno sodišče ZDA v podobnem primeru za okrog 350.000 priseljencev iz Venezuele prejšnji mesec že dovolilo vladi, da jim ukine začasni zaščiteni status in podobna usoda verjetno čaka tudi Haitijce in druge, ki jim želi Trumpova vlada ukiniti status zaščite v nadaljevanju politike deportacij.