Zavajanje tedna: Lahko porod poviša dioptrijo?

Med nosečnostjo in po porodu žensko telo doživi vrsto sprememb – od hormonskih nihanj, telesne utrujenosti in nihanj razpoloženja, do vplivov na kožo, lase, sklepe in prebavo. Spremembe niso le vidne, temveč tudi čutne – občutljivost na svetlobo, nihanja krvnega tlaka, zamegljena koncentracija. Ena od pogosteje spregledanih posledic so tudi spremembe vida. Ni nenavadno, da se nekatere ženske po porodu pritožujejo, da slabše vidijo, težje berejo droben tisk ali da jim očala, ki so jih prej uporabljale, nenadoma ne ustrezajo več. Pri nekaterih se občutek slabšega vida pojavi že v nosečnosti, druge to opazijo šele po rojstvu otroka. Pojavljajo se tudi razprave na spletnih forumih, kjer novopečene mame poročajo o tem, da jim je “po porodu kar zameglilo vid” ali da se jim zdi, kot da imajo “drugačne oči kot prej”. Skupna vsem tem izkušnjam je bojazen, da bi porod “pokvaril oči” oziroma celo povzročil poslabšanje vida in povišanje dioptrije.

Za začetek je smiselno ločiti dve ključni obdobji: nosečnost in sam porod. Med nosečnostjo se pod vplivom številnih hormonov v telesu dogajajo spremembe, ki lahko vplivajo tudi na oči, čeprav se o njih govori redkeje. Eden od bolj znanih učinkov je zadrževanje tekočine v telesu, kar lahko povzroči rahlo zadebelitev roženice. Ta sprememba sicer ne boli, lahko pa vpliva na lom svetlobe in s tem na ostrino vida. Ženske, ki že nosijo očala ali kontaktne leče, lahko opazijo, da jim pripisana dioptrija ne ustreza več popolnoma ali da se težje fokusirajo. Poleg tega lahko pride tudi do suhosti oči, kar je posledica hormonskih sprememb, ki vplivajo na delovanje solznih žlez. Suhe oči lahko povzročajo občutek peska v očeh, draženje ali celo moten vid, kar je še posebej moteče pri uporabi kontaktnih leč. Nekatere nosečnice celo poročajo o večji občutljivosti na svetlobo in glavobolih, ki spremljajo spremembe vida. Vse to pa – in to je ključnega pomena – večinoma izgine v nekaj tednih ali mesecih po porodu.

Nekatere ženske lahko med nosečnostjo doživijo tudi začasno povečanje kratkovidnosti ali slabši kontrastni vid, kar se običajno po hormonski stabilizaciji spontano popravi. Vendar pa to še ne pomeni, da se jim je dioptrija trajno spremenila. Oftalmologi svetujejo, da se z merjenjem dioptrije in morebitno zamenjavo očal počaka vsaj nekaj mesecev po porodu, oziroma še bolje – do konca dojenja, ko se hormonsko ravnovesje dokončno umiri.

Ko pa govorimo o samem porodu, se pogosto pojavi dodatna skrb, ali lahko napenjanje med potiskanjem otroka skozi porodni kanal povzroči poškodbe oči ali celo vpliva na dioptrijo. Ta skrb je posebej prisotna pri ženskah z zelo visoko kratkovidnostjo (t. i. visoko miozijo), kjer mrežnica že v osnovi velja za bolj občutljivo. V preteklosti so se zdravniki pogosto odločali za carski rez kot previdnostni ukrep pri visoki dioptriji, saj se je domnevalo, da bi napenjanje lahko povzročilo odstop mrežnice, kar je redko, a resno stanje, ki lahko ogrozi vid in zahteva urgentno zdravljenje. Danes pa je medicinska stroka v tem pogledu bolj zadržana. Številne novejše študije in klinične izkušnje kažejo, da porod – tudi vaginalni – pri večini žensk z visoko kratkovidnostjo ne pomeni dodatnega tveganja za oči, če mrežnica ni že prej poškodovana. Zato odločitev o načinu poroda temelji na celostni klinični oceni in ne več le na številki določene dioptrije.

Kar pa lahko doživijo številne ženske po porodu, so začasne spremembe vida, povezane z utrujenostjo, hormonskimi nihanji in spremembami krvnega tlaka. Pogoste so tudi težave s suhimi očmi, kar lahko vpliva na ostrino vida. Poleg tega materinstvo prinaša ogromno gledanja v bližino – dojenček, ekran, steklenička, knjiga – kar lahko dodatno obremeni oči in povzroči občutek, da se je vid poslabšal. V resnici pa je v večini primerov to začasno stanje, ki se v nekaj mesecih po porodu uravna.

Čeprav se zdi povezava med očmi in porodom nenavadna, ni tako redka, kot si mislimo. V času nosečnosti in po porodu se lahko ženske počutijo fiziološko spremenjene na skoraj vseh ravneh – tudi tistih, ki jih prej nismo povezovali z materinstvom. Vid je eden od teh tihih, a pomembnih kazalnikov notranjega ravnovesja. In čeprav nas lahko zamegljen pogled ali nenadna neostrost zaskrbita, se v večini primerov ni treba bati – gre za naravne, začasne spremembe, ki se po porodu večinoma same od sebe popravijo.

Zelo pomembno je tudi dejstvo, da v času nosečnosti in po porodu ni priporočljivo opravljati trajnih očesnih korekcij, kot je na primer operacija dioptrije z laserjem. Ker je vid v tem obdobju lahko spremenjen zaradi hormonskega ravnovesja, se z merjenjem dioptrije lahko počaka do stabilizacije telesa – običajno vsaj tri do šest mesecev po porodu oziroma po koncu dojenja.

Porod sam po sebi ne poviša dioptrije. Napenjanje med porodom pri večini žensk nima nobenih posledic za vid. Če pa že pred nosečnostjo obstajajo očesne posebnosti (npr. visoka kratkovidnost, degenerativne spremembe na mrežnici), je priporočljiv pregled pri oftalmologu, ki lahko na podlagi kliničnih izvidov svetuje, ali je potrebno prilagoditi porodno pot.

Vsaka nosečnost in vsak porod sta zgodba zase. Če ženska med nosečnostjo opazi večje spremembe vida ali nenadne motnje, kot so bliski, temne lise, meglen vid ali bolečine v očeh, naj čim prej obišče okulista oziroma oftamologa. A z vidika dioptrije naj večina bodočih mam ostane mirna – porod ne pomeni, da bodo po njem potrebovale močnejša stekla v očalih. V večini primerov gre za začasne, povsem naravne spremembe, ki jih prinese materinstvo – in ki minejo, tako kot vsi drugi burni telesni odzivi v tem čarobnem, a zahtevnem obdobju.

Petra Znoj