Zakon o zaščiti živali naj bi ogrožal varnost naše hrane?

KGZS opozarja: “Zakon o zaščiti živali zaradi neupoštevanja številnih dognanj stroke v veliki meri ogroža slovensko rejo prašičev in perutnine. Ogroža prehransko varnost, kmečke družine in zaposlene v panogi ter bo negativno vplival na obdelanost in poseljenost slovenskega podeželja.”

Svet KGZS-ja pa je zaradi nevzdržnih razmer sprejel tudi sklep glede začetka postopka organizacije vseslovenskega kmečkega protesta. Kdaj bo ta potekal, še ni znano.

Predsednik Veterinarske zbornice Slovenije Tomo Wankmüller pravi, daje kastracija pred sedmim dnem starosti pujskov minimalno invaziven poseg, saj živali še nimajo razvitih struktur za zaznavo intenzivne bolečine, obenem pa bližina matere in njeno mleko deluje kot naravni analgetik, kot navaja KGZS.

Predsednik Zveze prašičerejcev Slovenije in SO za prašičerejo pri KGZS Alojz Varga pa meni: »Zakon se  v praksi ne bo mogel izvajati, saj je največ intenzivne reje skoncentrirane v severovzhodni Sloveniji, ki je podhranjena z veterinarji, ti pa naj bi po tem zakonu izvajali postopke kastracije, kar bo izvedbeno nemogoče. Zakonu nasprotujemo. Želimo, da je možna kastracija pujskov  do sedmega dneva starosti pujskov s protibolečinsko terapijo v lastni izvedbi, kar bi bilo še sprejemljivo in izvedljivo.”

Oglasili so se tudi glede baterijske reje kokoši

Predsednik SO za perutninarstvo Bojan Lončar iz Bodoncev se glede novega zakona opredeli: »Rejci so v obogatene kletke investirali in naenkrat prepovedati rejo je nerazumljivo. Naš pogoj je bil vsaj 10 let prilagoditve, zaključiti rejo v treh letih ni možno. Amortizacijska doba kletk je 15 let. Na koncu bodo ljudje kletke prodali čez mejo, jajca bodo prihajala nazaj. Obogatene kletke so bile doslej ukinjene le v dveh državah EU in povsod je bilo prehodno obdobje daljše od 10 let. Kar tako čez noč, brez upoštevanja mnenja stroke, to ne gre. Preusmeritev v drugačen način reje zahteva čas zaradi številnih postopkov, ki jo spremljajo. Gradbena dovoljenja in postopki izvedbe so dolgotrajni. Konec koncev gre tudi za spremembo trga, saj bo treba poiskati kupce za posledično dražja jajca.«   

Žrtve v živinoreji niso kmetje, ampak živali

“Ko se vsaka pobuda za izboljšanje dobrobiti živali označi kot napad na slovenskega kmeta, se velja vprašati: kaj se na kmetijah v resnici dogaja, da že prepoved baterijske reje (torej nehumanih kletk) ali kastracija brez anestezije sprožata tolikšen odpor?,” se sprašuje Jadranka Juras in mnogi drugi.

poraja se vprašanje, ali je protest dokaz odgovornega odnosa ali le obrambni refleks sistema, ki ne prenese vprašanj o etičnosti lastnih praks. “In ne – žrtve niso kmetje. V živinoreji so žrtve izključno živali: čuteča bitja, katerih življenja so zreducirana na ekonomski interes in status »lastnine«.Za konec pa še nekaj: v Sloveniji verjetno ni bolj subvencioniranega zasebnega sektorja od kmetijstva. Če že govorimo o odgovornosti, potem naj subvencije sledijo jasnim etičnim standardom – tudi na področju odnosa do živali,” je še dodala Juras.

Poglejte tudi:

• Zneseno jajce na truplu druge kokoši – Posnetki, ki so pretresli Slovenijo
• Rejne živali v Sloveniji še vedno v kletkah – kdaj bo to prepovedano?
• EU bo z rejo v kletkah zaključila leta 2027

The post Zakon o zaščiti živali naj bi ogrožal varnost naše hrane? appeared first on Eko Dežela.