Zakaj zbolimo drugi dan dopusta in ali ima letalo pri tem svojo vlogo?

Prvi dan dopusta običajno prinese občutek olajšanja. Stres, ki se je kopičil mesece, popusti, telo pa končno zadiha. Toda ravno takrat se zgodi nekaj nepričakovanega – zjutraj se zbudiš z glavobolom, grlom, ki praska, ali utrujenostjo, ki te prisili ostati v postelji. Dopust, na katerega si čakal, se začne z vročino ali bolečinami v mišicah. Ni naključje. Telo in možgani imajo pri tem svoj vzorec, letalo pa lahko ta pojav še okrepi.

Sproščanje po stresu in padec imunskega sistema

Znanstveniki ta pojav imenujejo leisure sickness – dobesedno bolezen prostega časa. Gre za stanje, ko telo po dolgem obdobju napetosti in stresa končno spusti obrambo. Imunski sistem, ki je bil pod adrenalinom nenehno na preži, se sprosti in odpre vrata mikrobom, ki so do tedaj ostali pod nadzorom.

Med delovnim tednom nas adrenalin ohranja aktivne in zbrane. Ko se stres nenadoma umiri, hormonsko ravnovesje pade in telo preklopi v počitek. Prav takrat pride do fiziološkega padca imunosti, kar lahko sproži simptome prehlada, viroze ali izčrpanosti.

Psihologi pojasnjujejo, da se telo ob koncu napetega obdobja obnaša podobno, kot bi izpustili napeto vrv – sprostitev prinese padec energije.

Letalo, prostor za noge

Adrenalin je tihi ščit

Adrenalin ima vlogo začasnega ščita. V času obremenitev preprečuje, da bi se simptomi bolezni sploh pojavili. Telo zaznava grožnjo in vso energijo usmeri v ohranjanje zmogljivosti. Ko tega dražljaja ni več, se naravni obrambni sistem zmede in odzove z zamikom.

Zato se mnogi počutijo zdrave vse do trenutka, ko pridejo na morje, se usedejo na ležalnik in prvič zadihajo s polnimi pljuči. Naslednji dan se pojavi utrujenost, prehlad ali celo povišana temperatura. To ni posledica hladnega vetra ali klime, ampak prehoda iz napetosti v sprostitev.

Učinek letala in zrak v kabini

Letalo pri tem pogosto odigra pomembno vlogo. Zrak v kabini je suh, z vlažnostjo okoli 20 odstotkov, kar hitro izsuši sluznico nosu in grla. Obrambne celice na teh mestih delujejo slabše, zato virusi lažje vstopijo v telo.

Poleg tega potniki delijo zaprt prostor z več sto ljudmi, kar pomeni več možnosti za stik z mikrobi. Če je imunski sistem že oslabljen zaradi stresa, je okužba lažja.

Tudi spremembe zračnega tlaka in zmanjšana raven kisika lahko povzročijo občutek utrujenosti. Po pristanku telo potrebuje nekaj ur, da se prilagodi. Če temu dodamo pomanjkanje spanja in potovalno napetost, se drugi dan dopusta spremeni v dan okrevanja.

Psihološki dejavnik sprostitve

Zanimivo je, da na pojav vpliva tudi psihološki občutek “dovoljenja za počitek”. V glavi se sproži signal, da ni več obveznosti, zato um in telo začneta sproščati napetost. Ta prehod pogosto spremlja padec krvnega tlaka, občutek praznine in potreba po spancu.

Ljudje, ki so navajeni delovati v stalnem ritmu nalog, v trenutku počitka občutijo notranji nemir. Telo se na to odzove s simptomi, podobnimi bolezni, čeprav gre v resnici za proces prehoda v regeneracijo.

Potovalni stres in časovna razlika

Potovanje samo po sebi predstavlja obremenitev. Sprememba okolja, pakiranje, gneča na letališču, varnostni pregledi in čakanje vse skupaj dvigne raven kortizola. Tudi če se zdi, da se veseliš potovanja, telo stres prepozna kot obremenitev.

Časovne razlike dodatno zmotijo notranjo uro. Cirkadiani ritem, ki uravnava spanje, prebavo in delovanje hormonov, potrebuje nekaj dni, da se uskladi z novim okoljem. V tem obdobju je imunski sistem šibkejši.

Mnogi zato poročajo, da se slabo počutijo prav po dolgih letih v tople kraje, medtem ko se na krajših dopustih doma počutijo bolje.

Kaj početi na letalu

Prehrana in dehidracija med potjo

Hrana na poti pogosto ni idealna. Letališka kosila, prigrizki in pomanjkanje sveže zelenjave pomenijo manj vitaminov in več soli, kar obremenjuje telo. Poleg tega večina potnikov med letom pije premalo vode.

Zaradi suhega zraka se telo med letom hitro izsuši, kar oslabi sluznico. Dehidracija vpliva tudi na koncentracijo in spanec. Že blaga izguba tekočine zmanjša učinkovitost imunskega odziva.

Če k temu dodamo alkohol ali kavo, ki dodatno dehidrirata, se tveganje za utrujenost in občutek bolezni še poveča.

Prvi dnevi na dopustu in sprememba ritma

Na dopustu se pogosto spremeni tudi dnevni ritem. Zajtrk kasneje, kosilo ob morju, večerja pozno ponoči. Spanje se skrajša, gibanje pa poveča. Vse to so spremembe, ki jih telo občuti.

Tudi podnebje vpliva – visoka temperatura, vlaga ali močno sonce predstavljajo dodatno obremenitev. Telo se mora prilagoditi, zato se lahko pojavijo glavobol, zaspanost ali blagi znaki prehlada.

Če se po napornem letu takoj odpravite plavat v hladno morje, se razlika v temperaturi še bolj pozna.

Kako se pripraviti, da dopust ne postane okrevanje?

Najboljša preventiva je postopno spuščanje tempa že nekaj dni pred odhodom. Namesto da vse opravke strnete v zadnji dan, jih razporedite. Telo se tako ne znajde v šoku.

Na letalu pijte veliko vode in se izogibajte alkoholu. Uporabite pršilo za nos ali fiziološko raztopino, da sluznico ohranite vlažno. Če potujete čez več časovnih pasov, poskusite spati glede na novo uro že dan prej.

Ob prihodu na destinacijo si vzemite prvi dan za miren prehod. Ne hitenje na izlet, ne pozno ponočevanje. Dovolj spanja, lahek obrok in zmerno gibanje so ključni za prilagoditev.

Bazen, potovanje

Kdaj bolezen ni le posledica sprostitve?

Če simptomi ne minejo v dveh do treh dneh ali se poslabšajo, gre morda za pravo okužbo. Letalski prevoz lahko poveča možnost za prenos virusov, zato ni vedno vse posledica stresa.

Znaki, ki zahtevajo pozornost, so visoka vročina, močne bolečine, dolgotrajni kašelj ali prebavne težave. Takrat je priporočljivo poiskati zdravniško pomoč, saj lahko gre za virus, ki ste ga prejeli med potjo.

Kljub temu pa večina blagih simptomov izzveni sama. Telo se preprosto uravnava in vrača v ravnovesje.

Telo potrebuje čas, da razume, da je dopust resen

Najlepši del dopusta se začne šele po dveh ali treh dneh, ko se telo dokončno umiri. Takrat se hormoni stabilizirajo, prebava se uravna in spanje postane globlje. Če preživite začetno fazo z nekaj potrpljenja, se organizem hitro povrne v naravni ritem.

Namesto občutka krivde, da prvi dan nimate energije, to vzemite kot znak, da telo počne tisto, kar zna najbolje – obnavlja se.

Dopust je ogledalo življenjskega tempa

Pojav, da zbolimo drugi dan dopusta, pove več o našem vsakdanu kot o samem potovanju. Pomeni, da telo več mesecev deluje na robu zmogljivosti. Dopust ga ujame nepripravljeno – namesto počitka sledi popravljanje posledic.

Če se to ponavlja vsako leto, je znak, da je treba spremeniti način, kako živimo med letom. Manjša količina vsakodnevnega stresa in redni odmori skozi leto so najboljše zagotovilo, da naslednji dopust res postane oddih.

7 stvari, ki jih je vredno spakirati za potovanje po Evropi in 3, ki jih pustite doma

Tega enostavnega pripomočka ne smete pozabiti, če greste na potovanje

Pet razlogov, zakaj je na letalu najboljši sedež ob oknu

Objava Zakaj zbolimo drugi dan dopusta in ali ima letalo pri tem svojo vlogo? se je pojavila na Vse za moj dan.