Zahteve prevoznikov vladi − zadnje opozorilo pred protesti in ustavitvijo države

Slovenski prevozniki so na zboru v Celju na vlado naslovili več zahtev. Pričakujejo, da jih ta izpolni do decembra oz. do marca 2026. V nasprotnem bodo decembra pripravili protest, za marec pa so napovedali zaprtje pomembnih cest v Sloveniji.

Vlada nima strategije, birokracija je neznosna, zastoji na cestah in v Luki Koper so veliki, velika kadrovska kriza, primanjkuje več tisoč voznikov, sprememba zakonodaje je nujna.

Kot je na zboru, ki sta ga organizirala Sekcija za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) in Združenje za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), dejal predsednik sekcije pri OZS Peter Pišek, so opredelili 40 težav, od katerih bi jih bilo treba 18 takoj rešiti.

Opozoril je, da država od prevoznikov terja zeleni prehod, ki je ključen za trajnosti razvoj, a so okolju prijaznejše tehnologije za sektor prevozništva ta čas finančno in tehnično težko dostopne. Nujna je priprava strategije prehodnega obdobja in uvedba finančnih spodbud za nakup okolju prijaznih vozil.

Med ključnimi področji je izpostavil tudi digitalizacijo, ki bi lahko zmanjšala administrativne obremenitve in povečala varnost v cestnem prometu. A je napredek pri tem počasen, ker ni enotne strategije, zlasti ne za manjša podjetja, je dejal.

Opozoril je tudi na dodatne administrativne zahteve, med njimi vodenje evidenc o delovnem času voznikov, čeprav so ti podatki že zabeleženi v tahografih.

Zastoji na cestah in v Luki Koper

Prevozniki se soočajo tudi z zastoji na cestah in v Luki Koper, kar povzroča velike gospodarske izgube, zato prevozniki predlagajo pospešitev infrastrukturnih projektov, digitalizacijo orodij ter vzpostavitev zalednih logističnih skladišč in varovanih parkirišč za potrebe Luke Koper.

Vlada RS (Foto: STA)

Prevozništvo pesti tudi huda kadrovska kriza, saj primanjkuje več tisoč voznikov. Vlada bi morala pospešiti postopke za izdajo delovnih dovoljenj tujim voznikom. Pišek je opozoril tudi na zapletenost postopka za pridobitev obrazca A1 za mednarodne prevoze, ki ga po njegovih besedah podjetja pogosto ne morejo izpolniti, zato pričakuje spremembo zakonodaje.

Strateška lega Slovenije izjemna

Izpostavil je, da ima Slovenija strateško lego, ki bi omogočala razvoj logistike, a se ta potencial zaradi zapletenega umeščanja logističnih objektov v prostor ne izkorišča, zato se zavzemajo za hitrejše postopke na tem področju.

Predlagajo tudi, da se dijakom omogoči opravljanje vozniškega izpita pri 16 letih na stroške države, s čimer bi spodbudili zanimanje mladih za poklic voznika.

Prvi pogoj za rast celotnega gospodarstva

Za komentar smo zaprosili Roberta Severja, člana upravnega odbora in direktorja Združenja za promet pri GZS. Izpostavil je poglavitne izzive. Zapisal je:  “Dejstvo je, da sta le dobro razvit cestni transport in učinkovita logistika prvi pogoj za rast celotnega gospodarstva. Poleg podjetij, ki morajo zagotavljati svoj razvoj in slediti spremembam v zahtevah svojih naročnikov, mora tudi  država zagotavljati vrsto ukrepov, ki omogočajo stabilno poslovno okolje, konkurenčnost in trajnostni razvoj.” Dodal je, da v panogi ves čas opozarjajo, “da so vlaganja v kakovostno in varno cestno (in tudi drugo) infrastrukturo glavni pogoj za učinkovitost transporta”, kar pomeni zmanjšanje prometnih zastojev in nižje stroške. “Ne govorimo vedno samo o graditvi in vzdrževanju infrastrukture, ampak je pomembno tudi uvajanje inteligentnih prometnih sistemov, ki izboljšujejo pretočnost in varnost.“

Drugo področje pa je jasna in predvidljiva zakonodaja, ki ureja delovanje podjetij v panogi, spodbuja pošteno konkurenco in zmanjšuje ali odpravlja administrativne ovire. Podpora digitalizaciji in uvedbi sodobnih logističnih rešitev, ki podjetjem omogočajo večjo učinkovitost in boljši nadzor nad poslovanjem, je nujna. “Menimo, da je prav to slednje ključno pri iskanju trajnostnih rešitev – spodbujanju uporabe okolju prijaznejših vozil, razvoju alternativnih goriv in uvajanju ukrepov za zmanjšanje emisij,” je spomnil Sever.

Tretje področje pa je podpora izobraževanju in usposabljanju kadrov, saj primanjkljaj usposobljenih kadrov zavira razvoj celotne panoge.

Velika cokla tudi nova pravila

Na Zboru prevoznikov v Celju so izpostavili več ključnih zahtev, ki so velika cokla pri poslovanju prevoznikov in se nanašajo na nova pravila. Kaj to pomeni, je razkril Robert Sever iz GZS.

• Delovni čas: Že ena sama kršitev glede delovnega časa (lahko tudi minimalna prekoračitev časa vožnje ali odstopanje od  nezadostnega odmora ali počitka) pomeni prepoved pridobitve potrdila A1, ki je obvezni dokument za vožnjo v tujino.
• Širjenje obveze po vodenju evidenc delovnega časa voznikov, čeprav tahograf že beleži vse podatke, je administrativna ovira, ki po mnenju prevoznikov ne prinaša bistvenih premikov k izboljšanju pravic zaposlenih, podjetjem pa povzroča dodatne administrativne stroške.
• Zavarovanja: Nesorazmerno povišanje stroškov obveznega avtomobilskega zavarovanja za prevoznike kaže rigiden trg zavarovanj, ki si takšno povišanje lahko privoščijo.
• Zaposlovanje tujcev, pri čemer jim kljub številnim pozivom in sestankom še vedno ni uspelo postopkov zaposlovanja spraviti v razumne roke, da bi lahko podjetje kader, ki ga nujno potrebuje, zaposlilo brez nepotrebnih zapletov.

Robert Sever: “Vrsta zakonodajnih določb spravlja podjetja v nekonkurenčen položaj”

Robert Sever, član upravnega odbora in direktor Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije: “Vrsta zakonodajnih določb spravlja naša podjetja v nekonkurenčen položaj, saj je zaradi nepretočnosti in zastarelosti naše infrastrukture ter pomanjkanja ukrepov za podporo digitalizacije in uvedbo sodobnih logističnih rešitev položaj podjetij na trgu slabši od konkurence.“

Direktor Združenja za promet pri GZS Robert Sever (Foto: STA)

Vida Kocjan