Za krepitev javne zdravstvene mreže po oceni ministrstva ključni kadrovski viri

V Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije so glede financiranja zobozdravstvenih storitev opozorili, da mora bolnik zdravljenje plačati sam, če se zaradi dolgih čakalnih dob v javnem zdravstvu obrne na slovenskega zasebnika. Če gre po storitev k zasebniku v tujino, pa mu Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) strošek povrne, so navedli.

Na ministrstvu za zdravje so v odgovoru za STA navedli, da si prizadevajo, da bi bile zdravstvene storitve bolnikom v največji meri zagotovljene v okviru javne zdravstvene mreže in v Sloveniji. “Krepitev javne mreže se izvaja z različnimi ukrepi, kot so širitve programov, plačila po realizaciji in razpisi dodatnih koncesij. Ključno pa je, da v okviru javne mreže zadržimo kadrovske vire, ki storitve dejansko tudi opravijo,” so navedli.

Kot so zapisali, ministrstvo zato intenzivno dela tudi na področju načrtovanja in zagotavljanja kadra. V pripravi je nacionalna strategija za razvoj in upravljanje kadrov 2025-2035, ki bo ključna podpora za usklajevanje in izvedbo obstoječih nacionalnih strategij, zakonodaje ter drugih usmeritev, katerih skupno izhodišče je skrb za kakovostno in učinkovito kadrovsko zmogljivost v zdravstvu. Strategija bo po njihovih navedbah prispevala k celoviti obravnavi področja kadrov v zdravstvu, podpirala krepitev institucionalnih zmogljivosti in zagotovila, da bo zdravstveni sistem opremljen z usposobljenim, ustrezno porazdeljenim in dostopnim kadrom, pripravljenim za izzive prihodnosti.

“Z interventnim zakonom smo poenostavili postopke prihoda tujih zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev. Državni zbor je potrdil tudi sistemsko rešitev za priznavanje poklicnih kvalifikacij zdravstvenih delavcev iz tujine, ki je določene faze postopka priznanja poklicnih kvalifikacij še poenostavila,” so spomnili na ministrstvu. Ob tem so omenili tudi uvedene administrativne razbremenitve, nov standard tima v družinski medicini, finančne spodbude v ambulantah družinske medicine ter otroškega in šolskega dispanzerja, za osebe brez izbranega osebnega zdravnika pa je bil uveden ukrep dodatnih ambulant družinske medicine.

Z letošnjim februarjem so uvedli nov model financiranja ambulant družinske medicine in pediatrije z novimi glavarinskimi količniki, z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti pa je omogočeno neposredno nagrajevanje timov družinske medicine in pediatrije. Prav tako so lani sprejeli strategijo razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni do leta 2031, za katero je bil pred kratkim potrjen prvi akcijski načrt za leti 2025 in 2026, so našteli.

Spomnili so tudi, da so na področju izbire specializacij leta 2022 uvedli nov dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine, po uvedbi tega ukrepa se je število prijav postopoma začelo večati. Letos je tako na prvi odprti razpis specializacij iz družinske medicine prispelo 36 prijav za družinsko medicino na nacionalnem nivoju in pet za posamezne izvajalce. Podprli so tudi nov študijski program medicine na Univerzi na Primorskem, so še dodali.

“Vsi že sprejeti ukrepi in ukrepi, ki so še v pripravi, bodo, seveda ne takoj, omogočili tudi več opravljenih storitev v javni zdravstveni mreži, ki jih ZZZS tudi krije,” so zapisali na ministrstvu.