Vse, kar morate vedeti o figah

1 day ago 10

ARTICLE AD

Fige (Ficus carica) so starodavna sadna rastlina, ki izvira iz Sredozemlja in jugozahodne Azije. Danes jih najdemo po vsem svetu, vse pogosteje pa tudi v slovenskih vrtovih. Sladki, nežni sadeži, nezahtevnost in lep videz rastline naredijo figo odlično izbiro tako za Primorsko kot tudi za celinsko Slovenijo – čeprav s pridržki glede mraza.

V tem članku boste izvedeli vse ključne informacije o gojenju fig: od izbire sorte in sajenja do nege, obrezovanja in zaščite pred zimo.

1. Ali so fige primerne za Slovenijo?

Da – fige uspešno rastejo tudi v Sloveniji, še posebej v toplih in sončnih legah. Najbolje uspevajo:

na Primorskem (Istra, Goriška Brda, Vipava), kjer zime niso hude,
v vzhodni Sloveniji (Dolenjska, Bela krajina, Štajerska), z nekaj zimske zaščite,
tudi v celinskem delu (Ljubljana, Notranjska, Gorenjska), a predvsem v loncih.

Največja ovira pri gojenju fig je pozeba, zato je zaščita pozimi ključna v hladnejših regijah.

2. Izbira sorte

Za Slovenijo so primerne predvsem sorte, ki:

so odporne na mraz,
zgodaj dozorijo (da jih ne ujame prva jesenska slana),
ali uspevajo v loncih.

Najbolj priporočene sorte za Slovenijo:

Brown Turkey – zanesljiva, zelo odporna.
Petrovača – zgodaj dozori, dobro prenaša hlad.
Dalmatinska figa – zelo okusna, a nekoliko občutljivejša.
Madeleine des Deux Saisons – rodi dvakrat letno (junij in september).

3. Sajenje fig

Lega:

Topla, sončna stran, idealno ob južni steni.
Zaščita pred severnim vetrom.
Primerna tudi za sajenje v velik lonec (vsaj 40 l) – odlično za balkone in terase.

Tla:

Dobro odcedna, rahlo peščena ali ilovnata.
pH med 6,5 in 7,5.
Fige ne prenašajo stoječe vode.

Čas sajenja:

Najbolje spomladi (marec–april), ko mine nevarnost pozebe.
Jesensko sajenje je možno v toplejših krajih (z zimsko zaščito).

Postopek:

Izkopljemo jamo vsaj 40 × 40 × 40 cm.
Na dno damo drenažo (pesek, gramoz).
Dodamo kompost ali star hlevski gnoj.
Sadiko posadimo enako globoko kot je rasla v loncu.
Dobro zalijemo in zastremo tla.

4. Gnojenje in zalivanje:

Mlade rastline redno zalivamo, zlasti poleti.
Odrasle fige dobro prenašajo sušo, a v sušnih obdobjih zalivamo občasno.
V loncih zalivanje bolj pogosto.

Obrezovanje:

Prva 2–3 leta oblikujemo krošnjo (grm ali drevo).
Odstranjujemo suhe, poškodovane in navzkrižne poganjke.
Zmerno režemo – fige rodijo na enoletnih poganjkih.

Gnojenje:

Spomladi dodamo kompost ali zrelo organsko gnojilo.
Pazimo, da ne dodamo preveč dušika – to spodbuja rast listov namesto plodov.

5. Zimska zaščita

V toplih regijah (Primorska):

Fige običajno prezimijo brez težav.

V notranjosti:

Mlade rastline zaščitimo z agrotekstilom, slamo, juto ali kartonom.
Fige v loncih prezimimo v hladnem, a svetlem prostoru (5–10 °C).
Možno je tudi, da figa nad zemljo pozebe, a spomladi odžene iz korenin.

6. Plodovi in obiranje

Večina sort rodi enkrat letno (avgust–september).
Nekatere sorte rodijo dvakrat: poleti in jeseni.
Zrele fige so mehke, rahlo povešene in sladke.
Obirati jih je treba pogosto, saj hitro fermentirajo ali jih napadejo ose.
Uporaba: sveže, sušene, za marmelade, s sirem, v solatah, v kompotih ali celo figovo žganje.