Vozijo se z luksuznimi avtomobili, živijo pa v neprofitnih stanovanjih, poleti se jih tudi 20 stisne v 20 m²

V uredništvo smo prejeli pismo bralke, ki je ob branju našega članka opozorila na primer družine Salija v Izoli, ki naj bi izkoriščala sistem neprofitnih stanovanj. Po njenih navedbah naj bi v 20 m² veliki garsonjeri živelo do 20 ljudi – ti spijo celo po balkonih, medtem ko se vozijo v luksuznih avtomobilih, kot so Mercedes, Audi in BMW.

Slovenska vlada se rada pohvali z gradnjo neprofitnih stanovanj, ki naj bi reševala stanovanjsko stisko predvsem mladih družin in socialno ogroženih, vendar so prav ti na koncu očitno spregledani ali izpuščeni.

Dodatno zaskrbljujoče je stanje v neprofitnem stanovanjskem bloku v Izoli, kjer upravljavske storitve opravlja podjetje Habit. Komentar uporabnice “mracna1vera” na spletnem forumu razkriva, da v enem od stanovanj uradno živita le dve osebi, dejansko pa tam biva več ljudi, ki se izogibajo plačevanju skupnih stroškov. Povzročajo tudi motnje, kot so vnašanje umazanije v skupne prostore in neustrezna uporaba dvigala, za katerega ne krijejo vzdrževanja.

Živijo v neprofitnih stanovanjih, vozijo pa se z luksuznimi avtomobili. (Foto: bralka)

Uporabnica izpostavlja: “Upravnik je najemnike že večkrat pozval k ureditvi razmerij, vendar brez uspešnih rezultatov. Čeprav gre za občinsko stanovanje in bi se situacija načeloma lahko uredila, najemniki zavračajo kakršno koli odgovornost in se postavljajo v vlogo žrtev (saj se zgovarjajo, da so makedonski Turki in za njih ne veljajo pravila v Sloveniji), kar dodatno otežuje reševanje problema.” Problem se še zaostruje v poletnih mesecih, ko se število prebivalcev v garsonjeri poveča zaradi obiskovalcev iz tujine, ki povzročajo nočne motnje in uporabljajo balkone za spanje.

Bralka: “To je ta rodbina, ki ustrahuje občino Izola”
Izolski slaščičar Adnan Salija je namreč leta 2015 prijavil domnevne nepravilnosti pri razpisu za kiosk za prodajo sladoleda v bližini izolske marine, kjer je bil predsednik občinske komisije Tomislav Vitezica, znan primorski ginekolog, poroča Žurnal24. Salija je trdil, da je bil razpis prirejen za točno določeno osebo, kar je privedlo do kazenskega postopka proti Vitezici zaradi nevestnega dela skladno s 258. členom Kazenskega zakonika. Poleg tega je Salija skupaj z drugimi izolskimi podjetniki že prejel visoko odškodnino od občinske komunale, ki se je morala zadolžiti za 600 tisoč evrov, da je izplačala odškodnine zaradi neizpolnjenih najemnih pogodb.

Javni podatki iz uradnih objav Občine Izola prav tako kažejo, da so se člani družine Salija prijavljali na razpise za neprofitna stanovanja. Na prvem razpisu so izviseli, na drugem pa sta dva člana družine prišla med prvih 20 upravičencev, kar dodatno vzbuja dvome o preglednosti in pravičnosti postopkov.

Foto: zajem zaslona

Sistem, ki omogoča zlorabe
Primer družine Salija odpira širše vprašanje o učinkovitosti in preglednosti sistema dodeljevanja neprofitnih stanovanj. Kot je nedavno izpostavil politični analitik Tomaž Štih, se podatki o prejemnikih neprofitnih stanovanj pogosto prikrivajo, kar vzbuja sum, da se stanovanja gradijo za specifične skupine, ne pa za tiste, ki jih res potrebujejo. Štih poudarja, da bi morala biti neprofitna stanovanja namenjena predvsem državljanom Slovenije, a se zdi, da se v praksi pogosto dodeljujejo drugim. Poleg tega meni, da neprofitna stanovanja niso prava rešitev stanovanjske problematike. Namesto tega predlaga reformo prostorske in gradbene zakonodaje, ki bi delavcem omogočila, da si iz svojih plač zgradijo lastne domove. Po njegovem mnenju je odvisnost mladih od državnih stanovanj “zgodovinska anomalija”, ki ne rešuje temeljnega problema – previsokih cen nepremičnin in birokratskih ovir.

Primer družine Salija in podobni primeri kažejo na resne pomanjkljivosti v sistemu dodeljevanja neprofitnih stanovanj v Sloveniji. Medtem ko vlada obljublja gradnjo tisočih novih stanovanj, se pojavlja vedno več dvoma, da bodo ta res dosegla tiste, ki jih najbolj potrebujejo – mlade slovenske družine, socialno šibke in posameznike, ki se trudijo živeti po pravilih. Dokler se ne bodo uvedli strožji nadzor, transparentnost in sankcije za zlorabe, bodo primeri, kot je opisani, še naprej vzbujali nezaupanje v stanovanjsko politiko in poglabljali občutek krivice med državljani.

A. H.