ARTICLE AD
Vodstvo UKC Maribor je v četrtek, 11. septembra 2025, gostilo župane in predstavnike 24 okoliških občin, s katerimi so skupaj razpravljali o ključnih izzivih regijskega zdravstva ter možnostih za okrepljeno sodelovanje na primarni ravni.
Na srečanju so obravnavali več pomembnih tem, med drugim pretočnost pacientov v Urgentnem centru, problematiko podaljšanega bolnišničnega bivanja, izzive na področju dolgotrajne oskrbe, delovanje koncesionarjev in dostopnost družinskih zdravnikov. Razprava je temeljila na predstavitvi potreb in pričakovanj lokalnih skupnosti, z namenom vzpostavitve trajnega, odprtega dialoga ter iskanja skupnih rešitev.
Ob koncu srečanja so si udeleženci ogledali napredek gradnje nove onkološke stavbe – enega ključnih razvojnih projektov UKC Maribor, ki bo pomembno prispeval k dvigu kakovosti zdravstvenih storitev in obravnave pacientov v regiji.
Flis: “Srečanje z okoliškimi župani služi predvsem dialogu, ko govorimo o sodelovanju na primarni ravni …”
“To srečanje z okoliškimi župani služi predvsem dialogu, ko govorimo o sodelovanju na primarni ravni, služi temu, kako bomo reševali skupaj kot regija izzive, ko gre za pretočnost bolnikov skozi urgenco, ko gre za krhkost zdravnikov – vedno starejši so. Na kakšen način se soočiti s podaljšanjem bolnišničnega bivanja, na kakšen način se soočiti z dolgotrajno oskrbo. In mi smo prepričani, da v dialogu, ki ga vodimo, in z zdravniki koncesionarji in z direktorji zdravstvenih domov – zamisel se je porodila tudi z župani – lahko vključimo socialno okolje in lahko izboljšamo pretočnost, ko gre za obisk na urgenci, lahko izboljšamo pretočnost, ko gre za breme, ki ga nosijo urgentni zdravniki. In mislim, da lahko v takšnem sodelovanju tudi izboljšamo sodelovanje s primarno ravnijo in seveda UKC. Z našega zornega kota smo prepričani, da gre za problem, ki ga lahko skupno rešujemo v tem prostoru, ker ni samo medicinski problem,” je povedal Vojko Flis.
Župane so prvič povabili na tovrstno srečanje in predstavitev
“To je bilo prvo takšno srečanje. Ves čas smo se srečevali z družinskimi zdravniki, potem z direktorji zdravstvenih domov. Za tiste, ki ne poznajo zapletenega zdravstvenega sistema: zdravstveni domovi v Sloveniji sodijo pod občine, medtem ko je Univerzitetni klinični center državna ustanova, kar pomeni, da je že tukaj nekakšna ovira v komunikaciji. S tega zornega kota se je porodila zamisel, da jih prvič povabimo, da prvič tudi z njimi razpravljamo o teh težavah na primarni ravni, ki tarejo najbrž tudi občine,” je izpostavil Flis in dodal: “In da skušamo najti poti, kako uspešno reševati te izzive. In mislim, da, če bo teh dialogov več – se pravi direktorji zdravstvenih domov, zdravniki na primarni ravni, koncesionarji, župani – da bomo našli tudi pot, kako zmanjšati obremenitve na urgentnem centru v Mariboru. Na koncu koncev sta še samo dva urgentna centra v državi, ki nudita neprekinjeno zdravstveno varstvo na vseh vejah medicine. Ljudje so preobremenjeni in s skupnimi močmi mislim, da se lahko tega izziva bolje lotimo. V naslednjem bomo govorili o konkretnih problemih in konkretnih rešitvah.”

Flis: “Predstavili, kakšne težave imamo na urgenci, ko gre za t. i. krhkost bolnikov”
“Danes so želeli predvsem slišati, kakšne težave imajo župani, ko gre za koncesionarje in za družinske ambulante. Mi pa smo predstavili, kakšne težave imamo na urgenci, ko gre za t. i. krhkost bolnikov, ko gre za to, kam bolnike, ki so recimo starostniki in jih družine več ne sprejmejo, kam takšne bolnike odpeljati iz urgence. Skratka, govorili smo nasploh o težavah, ki niso samo medicinske – lahko rečemo, da so družbene, socialno-medicinske – in še vedno smo prepričani, da se teh izzivov lahko s skupnimi močmi bolje lotimo,” je še izpostavil Flis.
Dodal je še: “Gre za dialog, da vidimo, kje v tem dialogu je šum, da vidimo, kaj se sploh dogaja, zakaj ne najdemo na nekaterih področjih skupnega jezika – morda zato, ker se pogovarjamo. Nekdo reče ‘Družinske ambulante so zaprte.’ Na drugi strani se seveda ljudje vprašajo, ‘Kaj govorite o nas, če ne veste, kaj sploh počnemo?’ Ta dialog želimo vzpostaviti in mislimo, da ne gre za prisilo. Pogovor in dobra volja prineseta veliko več kot pa stalno medsebojno obtoževanje, kdo je zdaj kriv, kdo ni kriv, zakaj to ne teče, kot bi moralo, zakaj tisto ne teče, kot bi moralo. Mislim, da je to začetek dobrega dialoga, ki bo prinesel dobre rezultate.”
The post Vodstvo UKC Maribor z župani o izzivih regijskega zdravstva in gradnji nove onkološke stavbe appeared first on Lokalec.si.