[Video] Zdravniki različnih specialnosti svarijo: Ne urejajmo smrti, dokler ne znamo poskrbeti za življenje

1 day ago 25

ARTICLE AD

“Ta zakon se mi zdi tak, kot da bi s svilenimi in čipkastimi rokavicami pomivali blato. Sliši se zelo lepo, ampak na koncu so rokavice popolnoma umazane, blato pa ostaja,” so besede, s katerimi nevrologinja, psihiatrinja in dolgoletna vodja pro bono ambulante dr. Vida Drame Orožim opisuje Zakon o prostovoljnem končanju življenja.

Vloga zdravnika pri tem zakonu je po besedah zdravnice Vide Drame Orožim očitno prisiljena. Opominja namreč, da je zdravnik v sami osnovi Hipokratove zaprisege zaprisežen življenju, pomagati življenju, pomagati ljudem, da čim lažje preživijo svoje stiske, bolezni in tako dalje, ne pa, da se celo ljudi na to nagovarja.

Preberite tudi: Zdravnica Bahovec: “Od misli, da si odveč, pa do asistiranega samomora je samo en korak”

Nevrologinja dr. Maja Klarendić v zvezi z zakonom, o katerem se bo odločalo na referendumu 23. novembra, opozarja, da zakon kot tak nikoli ne ostane samo črka na papirju, ampak začne živeti v nekem prostoru in času. Mi imamo po njenih besedah trenutno zdravstveni sistem, kjer so čakalne dobe za specialiste nedopustno dolge, paliativna oskrba ni urejena, nimamo sprejetega zakona o tej dejavnosti. Poleg tega tudi nimamo finančno vzdržne možnosti dolgotrajne oskrbe, ki jo bolniki potrebujejo. “Sprašujem se: A imamo res tako dober sistem, da si lahko privoščimo zakon, ki posega v življenje in smrt?,” je jasna.

»Ta zakon se mi zdi tak, kot da bi s svilenimi in čipkastimi rokavicami čistili blato. Sliši se lepo, ampak na koncu so rokavice umazane, blato pa ostaja.« Tako Zakon o prostovolnjem končanju življenja opisuje nevrologinja, psihiatrinja in dolgoletna vodja pro bono ambulante Vida… pic.twitter.com/lyMUpsSxLT

— Zdravniška zbornica Slovenije (@zdravniska) November 4, 2025

“V teh dneh se pogovarjam z veliko kolegi in vsi smo istega mnenja,” pravi onkologinja doc. dr. Mirjana Rajer, ki že 25 let dela z najhuje bolnimi. “Mi smo ljudje, ki smo se učili, pridobivali izkušnje, se še učimo zdraviti in pomagati ljudem. Nihče od kolegov ne bo, noče, ne more sprejeti tega, da bi kar naenkrat postali nekdo, ki bi ljudem predpisal ali celo apliciral nekaj, kar bi človeka usmrtilo,” je izpostavila in kot nekdo, ki 25 let dela z bolniki z rakom, najprej na Onkološkem inštitutu, sedaj pa na Kliničnem oddelku za hematologijo, pravi, da je videla čisto vse. “Mislim, da ta zakon, v taki obliki, ni primeren.”

Družinska zdravnica prof. dr. Danica Rotar Pavlič izpostavlja skrb, da bi lahko prav neučinkovit zdravstveni sistem pahnil bolnike v brezup in odločanje za smrt. “Verjetno se bomo vsi postavili proti temu. Nekateri bodo verjetno uveljavljali ugovor vesti, nekateri pa bodo mogoče tudi zaprli svojo ambulanto. Ker mi smo se izobraževali, da bi pomagali ljudem in lajšali trpljenje.”

Kot profesorica, ki deluje na katedri za družinsko medicino, in ima vsak dan ambulanto na Brezovici pri Ljubljani, je izpostavila obisk starejše gospe, ki je rekla: napišite mi tisti obrazec. “Rekla je, veste, enkrat sem bila na nujni pomoči, na urgenci, v tisti plenici. Da je ležala kar do jutra in potem je bila vsa premočena, mokra, sicer zelo urejena gospa, in je rekla, no, takole pa izgleda umirjanje. Takole pa jaz ne bom preživljala svojih dni na koncu.” Ob tem je zdravnica pristavila, da je tedaj res pričela prvič v globino razmišljati, kako bo lahko slabo organiziran zdravstveni sistem pahnil ljudi v taka odločanja.

Zdravnica, profesorica in predsednica Zdravniške zbornice prof. dr. Bojana Beović opozarja, da zakon bistveno spreminja tudi razumevanje zdravniškega poklica. “Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja prinaša v slovensko družbo veliko spremembo, ki se je bistveno premalo zavedamo. Zakon prinaša tudi veliko spremembo v delo in razumevanje zdravniškega dela,” je izpostavila in dodala, da tukaj v resnici sploh ne gre za strokovno odločitev, ampak za dolžnost zdravnika, da tako dejanje stori. “To dolžnost mu nalaga komisija. Zdravnik je samo uradnik, izvajalec tega, kar mu naroči komisija, ne glede na to, ali se s tem mnenjem strokovno strinja.”