ARTICLE AD

Na prijateljski tekmi v polni športni dvorani na Čarboli v Trstu je 26. avgusta leta 1985 nastopil mlad ameriški košarkar, ki je poleti z dotlej še ne preveč znano blagovno znamko, Nike, potoval po svetu, da bi promoviral svoje košarkarske copate. 22-letni Michael Jordan, novinec leta v NBA ligi, je tistega dne v dresu tržaškega Stefanela nastopil proti ekipi Juve Caserta, v eni prvih akcij pa je tako močno zabil na koš, da se je steklena tabla raztreščila na koščke. To se mu ni zgodilo nikoli več v življenju, tablo so zamenjali, Jordan pa je z 41 točkami popeljal Tržačane do zmage s 113:112 po podaljšku. Tekma in še zlasti uvodno uničujoče zabijanje pa sta se takoj uvrstila v mitologijo tržaškega športa.
Ravno ob štirideseti obletnici tega dogodka se je na Čarboli davi zbrala množica navdušencev, saj je na pobudo mladega zanesenjaka Erika Filipaca, košarkarja dolinskega Brega, potekala nenavadna komemoracija. Ljubitelji košarke se niso spominjali kakega preminulega športnika, temveč Jordanovega zabijanja. Ob navzočnosti tržaškega župana Roberta Dipiazze, člana deželne vlade Fabia Scoccimarra, predstavnikov italijanskega olimpijskega komiteja in košarkarske zveze so v veži športne dvorane Giorgio Calza odkrili spominsko tablo. Podjetnik Massimo Piubello je predstavil prvo pravo kopijo Stefanelovega dresa številka 23 (original so pred časom prodali na dražbi za 571 tisoč dolarjev, copate z ostanki stekla pa za 615 tisoč dolarjev): za zdaj so jih proizvedli 150, dva primerka bodo kmalu ponudili na dobrodelnih dražbah. Erik Filipac pa je napovedal odprtje razstave Through the Glass (Skozi steklo), na kateri bo na ogled 40 fotografij s takratne tekme, avtorji posnetkov so Davorin Križmančič, Arturo Presotto, Enzo Lasorte in Stefano Rigo. Razstavo bodo najprej gostili v veži športne palače PalaRubini, nato v Vidmu, Gorici, Novi Gorici in Pordenonu.
Svoje spomine so med srečanjem delili še drugi navzoči, med njimi športni direktor Jadrana Boris Vitez, ki je bil tistega dne Jordanov soigralec. »Takrat še nismo povsem doumeli, koga imamo pred sabo, šele pozneje je postalo jasno, da je to košarkar, kakršnega verjetno ne bo še prihodnjih 50 let,« je povedal za Primorski dnevnik. Generalni direktor kluba Pallacanestro Trieste Michael Arcieri, Jordanov rojak in skoraj sovrstnik (videl ga je igrati v mladih letih), pa je pohvalil tržaške navdušence, saj je »njihova strastna ljubezen do košarke, ne glede na zmago ali poraz, najlepše, na kar sem naletel tu v Italiji«.