V petek Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren s številnimi bogoslužji

Praznični petek bo vnovič v cerkve privabil vernike, ki bodo z romanji v Marijina svetišča obeležili praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren. Osrednjo mašo pred baziliko Marije Pomagaj na Brezjah bo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Gre za največji cerkveni Marijin praznik, ki je tudi dela prost dan.

Čeprav Marijino vnebovzetje sodi med najstarejše Marijine praznike, njegove prve omembe segajo še v obdobje pred 4. stoletjem, je papež Pij XII. versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil šele leta 1950. Katoliška in Pravoslavna cerkev ta praznik obhajata na isti dan, so pred praznikom zapisali na spletni strani Katoliške cerkve v Sloveniji. Kot so pojasnili, Marijino vnebovzetje pomeni poklon ženi, saj je Bog Marijo, ženo in mater, poveličal v nebesih. Katoliška cerkev s praznovanjem tega praznika poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene.

Obenem pa je Marijino vnebovzetje praznik upanja, saj govori, da je Marija, ki je bila človek, dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidijo v večnosti. “Marijino vnebovzetje v vernikih poglablja upanje, da je z življenjem po Marijinem vzoru želeni cilj bivanja pri Bogu dosegljiv za vsakega vernika,” so zapisali.

Kot so izpostavili, stoletno vero v Marijino vnebovzetje izpričujejo številne cerkve po svetu – od mogočnih katedral do vaških in božjepotnih cerkvic. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic, tudi prva cerkev, zgrajena okrog leta 760, je bila posvečena Mariji, navajajo na spletni strani Slovenskega Marijinega narodnega svetišča Marija Pomagaj na Brezjah, ki velja za najpomembnejšo božjo pot v Sloveniji.

Ob prazniku številna bogoslužja

Prav pri Mariji Pomagaj na Brezju bo tudi letos potekala osrednja slovesna maša. Ob 10. uri jo bo na praznik na trgu pred baziliko daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Kot napovedujejo, bodo med mašo tudi obnovili posvetitev slovenskega naroda Mariji. Slovesno pa bo tudi že na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja. Po tradiciji bogoslužje na vigilijo praznika vodi novomašnik. Letos bo sveto mašo ob 19. uri daroval novomašnik kapucin Ambrož Bezovšek. Po maši bo sledila procesija s podobo Marije Pomagaj ter lučkami po vasi.

Bogoslužja slovenskih škofov pa bodo na predvečer in na dan praznika potekala tudi v drugih Marijinih svetiščih. Na praznični dan bo v ptujskogorski baziliki Marije Zavetnice s plaščem mašo ob 10. uri daroval mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl. V romarskem svetišču v Olimju bo celjski škof Maksimilijan Matjaž ob 9. uri vodil romarsko procesijo, 10. uri pa bo apostolski nuncij v Sloveniji nadškof Luigi Bianco skupaj z ordinarijem daroval slovesno sveto mašo. Koprski škof Peter Štumpf bo mašo ob 10. uri daroval v svetoletni cerkvi Marije, Tolažnice žalostnih, v Logu pri Vipavi. Ob isti uri bo v cerkvi Marijinega vnebovzetja na Zaplazu slovesna izročitev slovenskega naroda Božji materi Mariji in maša, ki jo bo daroval novomeški škof Andrej Saje.

Praznik z dolgo tradicijo različnih šeg

Kljub pozno uradno potrjeni dogmi je Marijino vnebovzetje za rimskokatoliške in pravoslavne kristjane eden najstarejših in najpomembnejših praznikov. Svoj čas je bil tako spoštovan, da je bila prepovedana zabava s plesom pa tudi vsako delo, ki ni bilo nujno, je leta 2013 v Glasniku Slovenskega etnološkega društva zapisal Iztok Ilich. Izpostavil je tudi, da ima praznik na Slovenskem več izraznih oblik in šeg, ki ga spremljajo. “Na raznovrstnost opozarjajo že različna poimenovanja prazničnega dne: poleg vnebovzetja še veliki šmaren, šmarno, šmarna maša, velika maša ipd., na Zilji in v Rožu velika gospojnica, na zahodnem robu narodnega ozemlja pa šmarna miša ter rožn(i)ca ali rožinca. V ljudskih pobožnostih in verzifikacijah je tudi sama Mati božja ponekod imenovana Roža Marija,” je naštel. Kot opisuje, imajo skoraj povsod po maši procesijo, na kateri nosijo Marijino sliko ali kip, po večjem slavi Medana v Brdih. Prav tako pritrkavajo z zvonovi, poskrbijo za praznično okrasitev s slavoloki in kitami iz zelenja ter pripravijo svoje značilne praznične jedi.

V Razkrižju v Pomurju imajo navado povezovati šopke z okrasnimi sončnicami in drugim, predvsem rumenim sezonskim cvetjem, v Lučah v Savinjski dolini cerkev bogato okrasijo z brezovimi vejami, najbolj pa je ta praznik povezan z zelišči in rožami v Beneški Sloveniji, zlasti v Reziji in porečju Nadiže. V nadiških dolinah, predvsem v trikotniku med Sovodnjo, Matajurjem in Krasom pod Kolovratom, je Marijino vnebovzetje, ki mu sami domačini pravijo rožinca, sploh eden najbolj priljubljenih praznikov. “Pomembna tradicionalna sestavina praznika so šopki, rečejo jim snopiči, pušjaci ali maki, ki jih dekleta in ženske naredijo doma in na praznični dan prinesejo v cerkev k blagoslovu. Nekaj jih tudi podarijo ali prodajo – skromen izkupiček namenijo cerkvi – svoje pa odnesejo domov. Ponekod jih še vedno pritrdijo na hišna ali hlevska vrata, še pogosteje pa jih posušijo in shranijo ter njihove sestavine, ki jim pripisujejo zdravilno, magično in zaščitno moč, porabijo za različne namene. Iz nekaterih pripravljajo čaje in obkladke, preostale pa ob božiču in drugih zimskih praznikih zažgejo na žerjavici ter z dimom blagoslovijo hišo in hlev,” med drugim opisuje Ilich.

Zaradi gneče na cestah pravočasno od doma

Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren je v Sloveniji sicer dela prost dan. Letos pade na petek, zato bodo mnogi podaljšani praznični konec tedna izkoristili tudi za odhod na morje oziroma v druge turistične kraje ali obisk cerkva po državi. Ker je praznik tudi po sosednjih državah, je na cestah pričakovati veliko gnečo.

Gnečo seveda pričakujejo tudi v okolici Marijinih cerkva

Pri Mariji Pomagaj na Brezjah na praznik, ko bodo maše do večera, pričakujejo preko 10.000 ljudi obiskovalcev, zato obiskovalcem svetujejo, da od doma odidejo pravočasno. Osrednja molitev nadškofa Zoreta bo na trgu pred Baziliko, kjer so postavili šotor za okoli 2000 ljudi, veliko ljudi pa se običajno v vročih dneh zateče v tamkajšnji park, kjer je senca. Vroče bo tudi letos, zato v svetišču vernike pozivajo, naj poskrbijo za hidracijo, pri prihodu in parkiranju pa sledijo usmeritvam domačih redarjev.

Vir: STA

The post V petek Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren s številnimi bogoslužji appeared first on Lokalec.si.