V ospredju bienala lutkovnih ustvarjalcev lutkovni tehnologi

V Mariboru se v sredo začenja 13. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Festival, ki ga organizirata Ustanova lutkovnih ustvarjalcev in Lutkovno gledališče Maribor, predstavlja najboljše slovenske lutkovne predstave preteklih dveh sezon, tokrat po izboru Igorja Tretinjaka. V strokovnem programu letos postavljajo v ospredje lutkovne tehnologe.

“Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, osrednji nacionalni festival lutkovne umetnosti, predstavlja srečevališče in strokovno presečišče, prostor dialoga ter predvsem prerez lutkovne ustvarjalnosti zadnjih dveh let. Njegov namen je predstaviti najboljše lutkovne predstave, ki dihajo s sodobnim svetom. Govorimo o aktualnosti, kakovosti, inovativnosti, tako v ustvarjalnih pristopih kot v moči izpovedne sile,” je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica Lutkovnega gledališča Maribor (LGM) Ksenija Repina.

“Skozi bienale populariziramo in promoviramo lutkovno umetnost kot enakovredno, relevantno umetnost z lastno težo in fokusom, dostopno in namenjeno vsem generacijam in v bistvu tudi za vse čase,” je dodala.

Izbor predstav je opravil Igor Tretinjak, ki si je ogledal več kot 40 predstav. V tekmovalni program festivala je uvrstil deset predstav, štiri predstave pa v spremljevalni program.

Po besedah selektorja so bile sicer vse predstave, ki si jih je ogledal, na visoki ravni. “Že preden sem si ogledal 43 prijavljenih predstav, me je navdušila njihova količina. Ko sem si jih ogledal, sem, po pričakovanjih, ugotovil, da niso vse odlične in brez napak, hkrati pa sem spoznal tudi, da je za kvaliteto nujna kvantiteta in da se znotraj obilja rojevajo biseri. Prav tako se je v vseh – ne glede na slabosti, ki so zavirale nekatere predstave, – čutila ljubezen do lutkarstva in zavest o ciljni publiki, ki jo predstave nagovarjajo,” je ocenil v zaključnem poročilu.

“Bilo je nekaj res odličnih repertoarnih in zelo dobrih namenskih predstav, lahko premakljivih majhnih produkcij, pa tudi razkošnih spektaklov. Prepričljivih animacij v klasičnem okolju in njihovih ukinitev v sodobni refleksiji. Poezije, slikanic, absurda in naturalizma, vode in lepila, papirja in dima. Še posebej pomembno se mi zdi veliko število mladih avtorjev, ki ob koncu te zgodbe niso našli mesta v selekciji, a so se dobro umestili v tem trenutku za skorajšnje jutrišnje vzlete,” je dodal.

Predstave bo ocenjevala in nato podelila nagrade mednarodna strokovna žirija, ki jo sestavljajo Ivo Barić, Tanja Komadina in Maša Radi Buh.

V sklopu bienala bo v soboto na zaključni prireditvi potekala slovesna podelitev priznanj najvidnejšim ustvarjalcem slovenske lutkovne umetnosti. Stanovske nagrade na področju lutkovne umetnosti vsako leto podeljuje društvo slovenskih lutkovnih umetnikov in prijateljev lutk UNIMA Slovenija. Klemenčičevo nagrado za življenjsko delo bo letos prejel vsestranski lutkovni in likovni ustvarjalec Silvan Omerzu, Pengovove listine za vrhunske stvaritve na področju lutkovne umetnosti pa Matija Solce, Katja Povše in Maja Kunšič.

Strokovni program ima poudarek na lutkovnih tehnologijah in tehnologih. “Tistih, ki zmorejo zamisel pretvoriti v mehanizem. Ki v roki držijo izvijač, v mislih pa jasno vizijo končne lutkovne iluzije,” je izpostavil predsednik ustanove lutkovnih ustvarjalcev Anže Virant.

Na osrednji razstavi v Minoritski cerkvi bodo predstavili lutkovne tehnologije Žige Lebarja, Gregorja Lorencija, Mitje Ritmaniča in Zorana Srdića Janežiča, s katerimi bo tudi pogovor. Priredili bodo tudi okroglo mizo z naslovom Pot do lutke in postavili razstavo papirnatih lutk Braneta Solceta.

Za bienale so izdali katalog, ki po besedah Viranta “nikoli ni bil tako strokoven in bogat, kot je sedaj”. Po predstavah bodo znova pogovori, zvečer pa druženje pod hrastom. V okviru bienala bo potekal tudi kritiški seminar pod mentorstvom Gregorja Butale.

Predstave bodo na ogled v LGM, Sodnem stolpu in GT22, ena tudi na prostem na Lentu.