Ustvarjalci in jemalci; v preteklosti in danes

Vsi vemo, da v družbi obstajajo tisti, ki ustvarjajo, gradijo in se razvijajo. Po drugi strani pa vemo, da obstajajo tudi tisti, ki preprosto jemljejo in živijo od družbe. Seveda je veliko vmesnih.

Tisti, ki vodijo lastno podjetje, so nedvomno ustvarjalci. Ustvarjajo izdelke ali storitve in ustvarjajo delovna mesta za druge. Učitelji in zdravstveno osebje so nedvomno ustvarjalci – ljudje postajajo boljši. Čudovit primer ustvarjalca je bil sir Alexander Fleming, ki je med raziskovanjem v bolnišnici St Mary’s v Londonu odkril penicilin, prejel Nobelovo nagrado in rešil milijone življenj. Zabavljači so ustvarjalci, ker ljudem prinašajo veselje.

Bralci bodo lahko našteli še veliko drugih, obstajajo pa tudi tisti, ki živijo na račun drugih, kradejo in goljufajo. To so očitni jemalci. Potem so tu še nekateri brezlični birokrati, ki ljudem s svojim nepotrebnim vedenjem otežujejo življenje.

Komunistične in socialistične družbe so bile najbolj opazne po jemalcih na vrhu. Te družbe so nastale tako, da so ljudem odvzemale stvari pod zmotno filozofijo nasprotovanja zasebni lastnini. Nedvomno so uživali v tem, da so bili jemalci, ko so dobili v uporabo premoženje, ki so ga zasegli, pa naj so to bila udobna stanovanja ali brezplačne storitve, včasih od tistih, ki so bili umorjeni, zaprti ali prisiljeni v izgnanstvo. Imeli so tudi veliko jemalcev iz svojih vrst, ki so imeli dobro plačana delovna mesta, za katera niso bili usposobljeni. Tisti, zlasti mladi, ki jih privlači fatamorgana komunizma in socializma, ki niso izkusili teh levičarskih jemalcev, bi morali prebrati knjigo Milovana Đilasa – Novi razred o notranjosti jugoslovanskega komunizma. (Seveda prepovedana v komunizmu, zdaj pa je na voljo.)

Sodobni jemalci, ki sledijo stopinjam totalitaristov, s čezmernim obdavčevanjem ustvarjajo okoliščine, s katerimi si jemljejo koristi zase, kar pogosto upravičujejo, češ da so predstavniki ljudstva. To čezmerno obdavčenje je napad na »ustvarjalce« v družbi. Rezultat je bil v komunizmu in socializmu jasen, in sicer pomanjkanje pobude in podjetništva ter na koncu nižji življenjski standard. Jemalci v vladni službi z nadzorom ogromnih vsot obdavčitev nadzorujejo življenja mnogih z regulacijo in odločitvami o tem, kdo kaj dobi. Odličen primer so stotine birokratov v Bruslju, ki plačujejo manj davkov in imajo višje plače ter boljše ugodnosti, kot bi jih bili zmožni v lastnih državah. Samo poglejte si najnovejše predloge EU za pridobitev več denarja prek davkov.

Če pogledamo v širši svet, je jasno, da so države, ki se izogibajo visokemu obdavčevanju, tiste z najboljšimi gospodarskimi rezultati. Tudi majhne države, kot sta Singapur ali Hongkong (še vedno kljub kitajskim komunističnim gospodarjem), lahko pokažejo pot. Najboljši nasprotni primer jemalcev, ki so na oblasti in uničujejo gospodarstvo, je Venezuela. Še zdaj mnogi na levici ne prepoznajo katastrofe socialističnih jemalcev, ki so na oblasti. Večina sploh ne ve, da je državo zapustilo 3 milijone beguncev, od katerih so bili mnogi ustvarjalci, ne pa jemalci. Drug žalosten primer je Gaza, kjer so jemalci, ki so dolga leta prejemali neskončne vsote od mednarodne skupnosti, ustanovili teroristično skupino Hamas, ki je, namesto da bi razvijala gospodarstvo, gradila predore in kopičila orožje, njihovi voditelji pa živijo v razkošju v Katarju. Resnični jemalci, ne ustvarjalci.

Keith Miles