Uporabljate Gmail? Pozor!

Zato nikoli ne delite gesel ali občutljivih podatkov prek AI-povzetkov in varnostna opozorila vedno preverjajte neposredno v nastavitvah Google računa.

LJUBLJANA – Z množično uporabo generativne umetne inteligence pojavlja nov val kibernetskih groženj, usmerjenih neposredno v same AI-sisteme. Med najbolj problematičnimi je metoda, imenovana “indirect prompt injection”. Gre za tehniko, pri kateri napadalci v zunanje vire – e-pošto, dokumente ali koledarske povabila – skrijejo zlonamerna navodila, ki nato poskušajo zavesti umetno inteligenco, da iz uporabnika izvleče občutljive podatke ali ga zavede v nezaželene dejanja.

Kaj to pomeni v praksi?

Največja nevarnost napada “indirect prompt injection” je v tem, da umetna inteligenca v ozadju sledi skritim zlonamernim navodilom, medtem ko uporabnik vidi povsem običajno sporočilo. Zato nikoli ne delite gesel ali občutljivih podatkov prek AI-povzetkov in varnostna opozorila vedno preverjajte neposredno v nastavitvah Google računa.

Zvita umetna inteligenca

Za razliko od neposrednega napada, kjer heker skuša umetno inteligenco prisiliti, da prekrši pravila z očitnimi zahtevami, je nedirektni napad precej bolj zahrbten. Uporablja “skrite plasti” – na primer HTML-elemente ali oblikovanje besedila, ki so za človeka nevidni, a jih AI pri obdelavi zazna kot legitimna navodila. Posledica je lahko, da se uporabniku prikaže ponarejeno opozorilo o ogroženem računu, zahteva za stik z lažno podporo ali poziv k razkritju gesla. Prav ta prikritost predstavlja največjo nevarnost: uporabnik vidi običajno sporočilo, toda AI pomočnik je med obdelavo vsebine že dobil ukaz, da izvede nekaj povsem drugega.

Varnostni strokovnjaki opozarjajo, da je “indirect prompt injection” v zadnjem času postal ena najresnejših ranljivosti v aplikacijah, ki temeljijo na velikih jezikovnih modelih. Zadeva ne ogroža zgolj posameznikov, temveč tudi podjetja in državne institucije, saj so poslovni sistemi vse bolj povezani z umetno inteligenco.

Kako reagirati?

Kako pa se lahko uporabniki odzovemo? Najpomembneje je, da razumemo naravo grožnje: napad ne cilja neposredno na vas, temveč na vašega AI pomočnika. Zato morate izhod umetne inteligence vedno obravnavati previdno in kot pripomoček, ne kot neomajno avtoriteto. Če AI v povzetku e-pošte prikaže varnostno opozorilo ali zahteva deljenje gesla, tega nikoli ne upoštevajte. Prava varnostna opozorila vedno preverite neposredno v nastavitvah svojega Google računa ali v uradnem Gmail vmesniku, nikoli prek AI-povzetka.

Za dodatno zaščito vklopite dvostopenjsko preverjanje, kjer je mogoče pa raje uporabljajte passkeye, saj so odpornejši proti kraji podatkov. Redno izvajajte varnostni pregled (Security Checkup), kjer preverite, katere naprave in aplikacije imajo dostop do vašega računa, in odstranite vse, kar se vam zdi sumljivo. Prav tako redno preverjajte, ali so v Gmailu ustvarjeni kakšni nenavadni filtri ali preusmeritve, ki bi lahko kazali na kompromitacijo.

Ključne poteze

Če pa ste na podlagi povzetka AI že sledili sumljivim navodilom, takoj ukrepajte: spremenite geslo, preverite dejavnost na računu, izključite sumljive aplikacije tretjih strani in prijavite sporočilo kot phishing. V podjetjih je nujno tudi rotiranje dostopnih ključev in forenzična analiza sistema.

Največja nevarnost pri “indirect prompt injection” je torej njegova nevidnost – uporabnik ne vidi nič nenavadnega, medtem ko AI v ozadju lahko deluje po zlonamernih navodilih. Zato je ključno pravilo: AI vam lahko pomaga, a nikoli mu ne zaupajte svojih skrivnosti. Opozorila in varnostne zahteve preverjajte izključno pri uradnih virih, nikoli v posredni obliki prek AI-povzetkov. Tako ostanete korak pred napadalci, ki računajo prav na nepazljivost in slepo zaupanje v tehnologijo.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

The post Uporabljate Gmail? Pozor! first appeared on NaDlani.si.