ARTICLE AD
V Washingtonu in evropskih prestolnicah so opozorili, da bi bila takšna zahteva primerljiva z odstopom dela ozemlja velike sile, v Kijevu pa so odzivi enotni – prostovoljni umik iz Donbasa bi pomenil strateško oslabitev države, politično krizo in izgubo zaupanja javnosti.
Razprava o „izmenjavi ozemelj“ je sprožila ogorčenje med politiki, vojsko in prebivalstvom, saj večina Ukrajincev še naprej zavrača kakršno koli predajo ozemlja kot način za končanje vojne.
Po vrhunskem srečanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ruskega predsednika Vladimirja Putina na Aljaski so se evropski voditelji v Beli hiši zbrali z jasnim sporočilom: kakršna koli odpoved ukrajinskega ozemlja bi bila primerljiva z odstopom Floride v ZDA.
„Ruska zahteva, da Ukrajina odstopi dele Donbasa, bi bila, samo za ponazoritev, primerljiva s prošnjo Združenim državam Amerike, naj odstopijo Florido,“ je po pogovorih dejal nemški kancler Friedrich Merz.
Po navedbah Financial Timesa so sodelavci ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Ovalno pisarno prinesli zemljevid, ki prikazuje 1300 kilometrov dolgo fronto in dele regij pod ruskim nadzorom. Trump ga je označil za „odličnega“, a hkrati sprožil val kritik doma v Ukrajini.
Daria Kalenyuk iz Centra za boj proti korupciji v Kijevu je dejala: „Donald Trump je govoril o izmenjavi ozemelj, zato sem se spraševala, zakaj ni bil prikazan zemljevid Rusije, če je bilo govora o izmenjavi ozemelj.“
Pred srečanjem je ameriški predsednik vztrajal, da bi za konec vojne lahko bila potrebna „določena izmenjava ozemlja“. Putin je nato v Anchorageu kot pogoj za mir zahteval, da se Ukrajina umakne iz celotnih regij Doneck in Lugansk, kar je v Kijevu povzročilo ogorčenje.
Ukrajinski politiki poudarjajo, da o ozemeljskih koncesijah ne more biti govora. „Imamo svoje rdeče črte: brez omejevanja naše suverenosti, brez priznanja nobenega ukrajinskega ozemlja kot dela Rusije in zavrnitev odstopitve ozemlja, ki ga Rusija doslej še ni zasedla,“ je dejal poslanec Jehor Černjev.
Za ukrajinsko vodstvo bi morebitna odpoved novih ozemelj pomenila ne le politično eksplozijo, temveč tudi strateško slabitev. Analitiki in vojaški strokovnjaki opozarjajo, da bi umik iz utrjenega dela Doneške regije omogočil nadaljnje rusko napredovanje.
Grožnje za Dnipropetrovsk in Zaporožje
Pavlo Narozni, vojaški analitik in vodja organizacije Reaktivna pošta, ocenjuje: „To bi bila katastrofa. Ruska vojska bi lahko takoj ogrozila Dnipropetrovsko regijo in industrijsko središče Zaporožje tako z vzhoda kot z juga.“
Ukrajina nadzoruje še približno 45 kilometrov dolg obrambni pas v Donbasu, v katerem so Sloviansk, Kramatorsk, Kostjantinivka in manjša naselja. To območje je utrjeno s protitankovskimi ovirami in minskimi polji. Kramatorsk, dejansko središče ukrajinskega dela Donbasa, ostaja tudi pomembno logistično vozlišče, ki ga dnevni vlaki še vedno povezujejo s Kijevom.
Prvi del tako prikazuje, kako se je razprava o „izmenjavi ozemelj“ iz Anchoragea prelila v živahno in ostro zavračanje v Ukrajini.
Vloga Donbasa in strateški pomen Kramatorska
V središču razprave o morebitnih ozemeljskih koncesijah ostaja Donbas, kjer Ukrajina še vedno nadzoruje ključna območja. V Doneški in Luhanski regiji se razteza skoraj neprekinjeno urbano območje, dolgo približno 45 kilometrov, v katerem so mesta Sloviansk, Kramatorsk, Kostjantinivka in več manjših naselij.
Gre za gosto poseljeno in industrijsko razvito območje, ki je pred vojno štelo več kot 300.000 prebivalcev. Danes je tam prebivalstvo precej zmanjšano, a okoli 100.000 ljudi še vedno živi na območju, kljub bližini fronte.
Kramatorsk kot vojaško središče
Kramatorsk je postal glavno logistično središče ukrajinske vojske v vzhodni Ukrajini. Nahaja se le 20 kilometrov od najbližjih ruskih položajev, vendar ga še vedno vsakodnevno povezujejo železniške linije s Kijevom. Mesto ni zgolj simbol ukrajinske prisotnosti v Donbasu, temveč tudi ključno za premike enot in oskrbo.
Vojaški analitik Pavlo Narozni opozarja, da bi izguba teh utrjenih območij Rusiji odprla pot do Dnipropetrovske regije in industrijskega središča Zaporožja. „Ruske sile bi lahko ogrozile območje z vzhoda in juga. To bi bila resna strateška izguba za Ukrajino,“ je dejal.
Omejeni ruski napredki
Od začetka invazije februarja 2022 so ruske sile na nekaterih območjih napredovale počasneje, kot so pričakovale. Južno od Kostjantinivke so v treh letih pridobile le približno 11 kilometrov, kar kaže na trdno obrambo Ukrajincev.
Drugod pa je bil napredek precej večji. Ruske enote so pred kratkim presenetljivo prebile okoli deset kilometrov pri mestu Dobropilja, zahodno od Kostjantinivke. Po navedbah vojaškega poveljstva v Kijevu so morali tja poslati izkušene enote, da so preprečili večji prodor.
Analitiki svarijo pred posledicami
Odpoved novih ozemelj bi lahko ruskim silam omogočila dodatne vdore. Oleksiy Melnik, nekdanji podpolkovnik ukrajinskih zračnih sil, ki zdaj vodi analitski center Razumkov, je dejal: „Za nas v Ukrajini je to nekaj tako očitnega, da nas preseneča, da politični voditelji v Washingtonu ne vidijo grožnje.“
Ukrajinska stran se boji, da bi vsakršno umikanje oslabilo tudi zaupanje v državne institucije. Pojavljajo se ocene, da bi predaja dela Donbasa pomenila pripravo terena za nadaljnjo agresijo in povečanje tveganja, da bo Rusija napadla še druge regije.
Evropski voditelji opozarjajo
Na nevarnost takšnega scenarija opozarjajo tudi evropski voditelji. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po vrnitvi iz Washingtona za televizijo LCI dejal: „Putin je le redko spoštoval svoje zaveze. Vedno je bil sila destabilizacije. Prizadeval si je za preoblikovanje meja, da bi povečal svojo moč.“
Macron je dodal, da je ruski predsednik „plenilec pred evropskim pragom“, ki bo poskušal izkoristiti vsako priložnost za širitev vpliva. Čeprav so bili evropski uradniki zadovoljni, da je ameriški predsednik Trump opustil idejo o „zamenjavi ozemelj“, ostaja zaskrbljenost, da bo Putin vztrajal pri maksimalističnih zahtevah.
Politične in družbene posledice ozemeljskih koncesij
Razprave o morebitnem odstopu ozemlja Rusiji niso zgolj vojaško vprašanje, temveč tudi politično in družbeno eksplozivna tema. V Ukrajini se krepijo opozorila, da bi takšen scenarij pomenil izgubo zaupanja v vodstvo in sprožil notranje napetosti.
„Prostovoljni odhod iz Doneške regije bi pomenil, da bi bili ljudje v vseh vejah oblasti obtoženi veleizdaje,“ je dejal opozicijski poslanec Volodimir Arijev.
Močan odpor javnosti
Kljub vojni utrujenosti javno mnenje ostaja trdno proti ozemeljskim koncesijam. Anketa Kijevskega mednarodnega inštituta za sociologijo (KIIS), izvedena junija, je pokazala, da 78 odstotkov Ukrajincev nasprotuje predaji ozemlja kot načinu za končanje vojne.
Analitiki opozarjajo, da bi vsak poskus takšne odločitve povzročil množične proteste in politične krize. Vojaki, veterani in civilna družba so v preteklosti že pokazali pripravljenost, da odločno branijo ozemeljsko celovitost države.
Trumpova izjava sprožila nemir
Izjava ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi bila za konec vojne morda potrebna „izmenjava ozemelj“, je dodatno okrepila zaskrbljenost v Kijevu. Čeprav so njegovi sodelavci kasneje pojasnili, da gre za razmišljanje o vseh možnostih, je ideja naletela na odpor.
Ukrajinski predstavniki so ob obisku v Washingtonu zato vztrajali pri prikazu zemljevida, ki ponazarja obseg ruske okupacije. Po navedbah Financial Timesa je bil zemljevid namenjen temu, da ameriškega predsednika sooči z realnostjo razsežnosti fronte.
Evropska dilema
V evropskih prestolnicah se ob tem porajajo dileme, kako združiti podporo Ukrajini z željo po umiritvi konflikta. Eden od evropskih uradnikov je za medije dejal, da bi bila Ukrajina morda bolj pripravljena razmisliti o določenih koncesijah, če bi imela močna varnostna jamstva. Dodal pa je, da so tovrstne odločitve „popolnoma odvisne od Ukrajine“.
Macron je bil med tistimi, ki so najglasneje opozorili, da Putin svojih zavez praviloma ne spoštuje. „Vedno je iskal način, da preoblikuje meje. To je njegov način širjenja vpliva,“ je dejal za LCI.
Grožnja ostaja
Ne glede na razprave o pogajanjih ostaja dejstvo, da se spopadi nadaljujejo in da Rusija na terenu ohranja pobudo. V Kijevu zato poudarjajo, da vsakršna razprava o predaji ozemlja oslabi mednarodno podporo in daje Moskvi občutek, da lahko z nadaljnjo agresijo doseže še več.
Ukrajinski politiki vztrajajo, da so meje države nedotakljive. Kot je dejal Jehor Černjev, namestnik predsednika odbora za obrambo, „brez omejevanja naše suverenosti in brez priznanja katerega koli dela našega ozemlja kot ruskega“.
Razprava o izmenjavi ozemelj je tako postala simbolno in politično vprašanje, ki presega same vojaške premike. V Kijevu je razpoloženje enotno: o tem se „sploh ne more govoriti“.
Foto: Pexels