ARTICLE AD
Medzvezdni komet 3I/ATLAS – Astronomi so potrdili redko in izjemno odkritje: v naše Osončje je vstopil šele tretji znani medzvezdni objekt! Poimenovan 3I/ATLAS, ta kozmični obiskovalec je večji in svetlejši od svojih predhodnikov, kar znanstvenikom ponuja edinstveno priložnost, da pokukajo v skrivnosti nastanka daljnih svetov. Čeprav drvi z neverjetno hitrostjo, njegov prelet natančno spremljajo, in vsak nov podatek odpira okno v vesolje, kakršnega doslej nismo imeli priložnosti videti.
Nepričakovani obiskovalec iz vesolja
3I/ATLAS so odkrili 1. julija 2025, ko ga je opazil teleskop v sklopu projekta ATLAS (Asteroid Terrestrial-impact Last Alert System) v Čilu. Objekt, sprva imenovan A11pl3Z, je nemudoma pritegnil pozornost zaradi svoje nenavadne poti. Hitra dodatna opazovanja so potrdila sume: objekt ni gravitacijsko vezan na Sonce. To ga je uvrstilo med medzvezdne popotnike, šele tretjega po slavnem 1I/ʻOumuamui (2017) in 2I/Borisovu (2019).
Astronomi so izračunali, da 3I/ATLAS sledi izrazito hiperbolični orbiti z ekscentričnostjo okoli 6,2. Za primerjavo, vsak objekt z ekscentričnostjo, večjo od 1, se ne vrača k Soncu, kar pomeni, da prihaja iz medzvezdnega prostora in se tja tudi vrača. ʻOumuamua je imel ekscentričnost 1,2, Borisov pa 3,6. 3I/ATLAS ju masivno presega. “Ta je ob vstopu trdno hiperboličen, torej je medzvezden,” je pojasnil Olivier Hainaut, astronom z Evropskega južnega observatorija.
There's a new interstellar comet in the neighborhood!
Known as 3I/ATLAS, this comet poses no threat to Earth – but it does provide a rare opportunity to study an object that originated outside of our solar system: https://t.co/7ihCiHi91t pic.twitter.com/2XT3NRyCOz
Velikan med zvezdnimi popotniki in njegova osupljiva starost
Poleg ekstremne potanje je najbolj osupljiva razlika velikost. Medtem ko je ʻOumuamua meril okoli 100 metrov, 2I/Borisov pa je bil manjši od kilometra, prve ocene kažejo, da ima 3I/ATLAS premer med 15 in 20 kilometri. Čeprav so te številke še negotove in so odvisne od nadaljnjih opazovanj, je jasno, da gre za objekt, ki je za redove velikosti večji od prejšnjih dveh.
Kot 2I/Borisov, je tudi 3I/ATLAS komet. Kmalu po odkritju so postali vidni znaki kome – plinastega oblaka okoli jedra – in repa, kar mu je prineslo tudi uradno kometno oznako C/2025 N1 (ATLAS). Njegova rdečkasta barva nakazuje, da je sestavljen iz prastarega materiala, ostanka iz zgodnjih dni nastanka njegovega matičnega planetarnega sistema. Medtem pa ʻOumuamua, s svojo nenavadno obliko in pomanjkanjem vidne kometne aktivnosti, ostaja osamljen čudak v tej majhni, a rastoči družini.
Nekateri znanstveniki trdijo, da bi ATLAS lahko bil celo starejši od našega Sonca! Eden ključnih razlogov za to je njegova hitrost. Vpliv galaksije sčasoma pospešuje objekte, so zapisali znanstveniki, kar nakazuje, da je ATLAS star med 3 in 11 milijardami let, starost Sonca pa se ocenjuje na 4,6 milijarde let.
An interstellar visitor, now officially named 3I/ATLAS, was first detected by the ATLAS telescope in Chile on July 1, 2025, with earlier sightings traced back to mid-June. This mysterious object, likely a comet, is currently over 400 million miles from the Sun and hurtling… pic.twitter.com/ycvCrqsDYW
— Billy Carson II (@4biddnKnowledge) July 3, 2025Pohitreno potovanje skozi naše Osončje
Trenutno se 3I/ATLAS nahaja znotraj Jupitrove orbite in drvi s hitrostjo, ki bo ob najbližjem približevanju Soncu (periheliju) dosegla vrtoglavih 245.000 km/h. Pomembno je poudariti, da ta objekt ne predstavlja nikakršne grožnje Zemlji. Najbližje našemu planetu bo prišel 19. decembra 2025, na varni oddaljenosti okoli 270 milijonov kilometrov.
Njegova pot prinaša tudi druga zanimiva srečanja. V začetku oktobra bo mimo Marsa prešel na razdalji le 30 milijonov kilometrov, kar odpira možnost, da ga proučijo plovila, ki trenutno krožijo okoli Rdečega planeta. Svoj perihel, točko najbližje Soncu, bo dosegel 29. oktobra 2025.
Čeprav ne bo viden s prostim očesom, se bo, ko se bo približeval Soncu, postajal svetlejši in bo predstavljal izziv, a tudi nagrado za amaterske astronome z močnejšo opremo. Profesionalni observatoriji, vključno z vesoljskim teleskopom Hubble, že usmerjajo svoje instrumente proti njemu, da bi zbrali čim več podatkov.
Zakaj je 3I/ATLAS tako pomemben za znanstvenike?
Zato ker medzvezdni objekti ponujajo oprijemljivo povezavo z drugimi zvezdnimi sistemi. So neke vrste geološke časovne kapsule, ki nosijo kemične podpise svojih domov in nam tako omogočajo vpogled v to, kako se planeti oblikujejo v drugih delih galaksije. “Brez dvoma nosijo kemične podpise zunaj Osončja, zato nam opazovanja povedo veliko o možnosti potovanja materiala med planetarnimi sistemi,” pravi profesor Martin Barstow z Univerze v Leicestru.