Trump grozi svetu: 100  % carin v 50 dneh – ali si predstavljate, kaj to pomeni?

5 hours ago 6

ARTICLE AD

Trump je udaril – tokrat ne z besedo, temveč z obljubo. Če se Rusija v 50 dneh ne usede za mirovno mizo z Ukrajino, bodo ZDA udarile z novim orožjem: 100-odstotnimi carinami. A pozor – to je zgolj Trumpova verzija. V zakulisju ameriški senat kuha precej močnejši recept: predlog zakona, ki uvaja kar 500-odstotne carine. Kaj se torej dogaja v Washingtonu? In zakaj bi to lahko vplivalo tudi na nas, tukaj v Evropi?

Trumpov ultimatum

V ponedeljek, v Ovalni pisarni, v družbi generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja – Trump spet igra na veliko. “Uvedli bomo zelo stroge carine, če v 50 dneh ne bo dogovora, morda celo 100-odstotne,” je dejal brez ovinkarjenja.

Kaj pomeni sekundarna carina? Ne gre za ukrep proti Rusiji neposredno – te trgovine je že zdaj malo (le 3,5 milijarde $ v 2024, kar je skoraj desetkrat manj kot leta 2021, poroča Reuters) – temveč za udarec zaveznikom: vsak, ki posluje z Rusijo, tvega, da ga ZDA udarijo po žepu.

Trump je za svojo 100-odstotno idejo dejal: “Na določeni točki ne šteje, kako visoka je carina, 100 % bo zadosti.”

Torej mehkejša grožnja, a z velikim odmevom.

Senat ne igra igric: zakon S.1241

Medtem v senatu nastaja zakon, ki nima milosti. Lindsey Graham in Richard Blumenthal, eden republikanec, drugi demokrat – torej redka enotnost – sta pripravila predlog zakona, ki predvideva:

500-odstotne carine za države, ki kupujejo rusko nafto, plin ali uran,
sekundarne sankcije za Kitajsko, Indijo, Brazilijo in druge države, ki sodelujejo z Moskvo,
dovolj široko podporo v senatu (vsaj 85 glasov), da bi zakon zlahka preglasili celo predsednikov veto (poročata Politico in Reuters).

Predvideno glasovanje: še ta mesec, najkasneje v avgustu.

Senator John Thune je dejal, da zakon “Trumpu daje možnost, da izbere: ali njegova pot ali bolj sistemska, zakonodajna pot.”

Kremlj ne ‘trza‘

Ruski odgovor? Posmehljiv. Dmitrij Medvedev, nekoč predsednik, danes tesni Putinov zaveznik, je zapisal na omrežju X:

“Trump issued a theatrical ultimatum to the Kremlin… Russia didn’t care.”

Trump issued a theatrical ultimatum to the Kremlin.
The world shuddered, expecting the consequences.
Belligerent Europe was disappointed.
Russia didn’t care.

— Dmitry Medvedev (@MedvedevRussiaE) July 15, 2025

Kremelj uradno molči, a ruski mediji namigujejo, da gre zgolj za Trumpov predvolilni manever.

Na terenu pa vojna teče dalje. Rusija še vedno nadzoruje okrog 20 % ukrajinskega ozemlja. Zadnji napad z droni je poškodoval 18 ljudi, poroča Reuters.

Kitajska, Indija, Turčija – bodo pritisnjene ob zid?

Sekundarne carine ciljajo ravno na tiste, ki od Rusije kupujejo največ:

Kitajska: približno 12,1 milijona sodčkov ruske nafte na dan, kar je 7,4 % več kot lani (Reuters),
Indija: okrog 4,2 milijarde evrov uvoza, predvsem surova nafta (Hindustan Times),
Turčija: ključna tranzitna država, njen odziv (zaenkrat) ni znan.

In Evropa? Šef za trgovino v EU Maroš Šefčovič je dejal, da bodo nadaljevali pogajanja z ZDA, saj si želijo “izogniti nepotrebnim zaostritvam”.

“Vedno smo odprti za pogovore,” je dejal v ponedeljek (poroča Wall Street Journal).

Dve viziji, ena težava

Trump hoče ostati gospodar pogajanj. Ultimat, a z manevrskim prostorom. Senat? Ta hoče sistemsko rešitev – jasno, z zakonodajo, ki omejuje tudi predsedniško samovoljo.

Trump je na vprašanje o potrebi po zakonu odgovoril: “I’m not sure we need it.”

Če bi senat zakon sprejel, Trumpu ostane le še podpis ali veto. Če pa se bo čakalo 50 dni brez napredka, se utegnejo vloge hitro zamenjati.

Kaj to pomeni in za koga?

Za Ukrajino: dodatni sistemi Patriot pomenijo konkretno okrepitev obrambe. Bolj pomembna pa je politična sporočilnost: ZDA niso popustile.

Za svetovno trgovino: 100 ali 500 % carin – oboje bi pomenilo skorajšnje sesutje določenih tokov. Trgi so že nekaj dni nemirni, a večjih pretresov (še) ni.

Za ZDA same: če Trump uvede sankcije brez zakona, lahko pride do spora z lastnim kongresom. Če zakon pride mimo predsednika – to pomeni politični poraz, čeprav začinjen s carinami.

In medtem… Trump grozi še Evropi

Ob bok Rusiji je Trump postavil še EU in Mehiko. Če se ne dogovorimo, sledi 30-odstotna carina. Ni prvič – Trump je že v preteklosti napovedoval 10, 20, 50 odstotkov. EU si (za zdaj) prizadeva za pogovor.

Evropske države so sicer že potrdile povračilne ukrepe – sveženj za 21 milijard evrov, zdaj pripravljajo še drugega – morda dodatnih 95 milijard evrov (poroča Politico).

Retorika ali realnost?

Če ne bo dogovora do sredine avgusta, lahko pričakujemo, da bo Trump začel uresničevati svojo grožnjo. Lahko pa se zgodi, da ga bo prehitel lasten senat – z zakonodajo, ki ga bo prisilila k odzivu.

Vprašanje pa ostaja: gre za igro moči ali realno spremembo globalnega trgovinskega reda?