To so najbolj glasni turisti v kampu – in niso Slovenci

Poletje na Jadranu ima svoj zvokovni zapis. Šum valov, glasba iz radiev in pogovori turistov, ki ob večerih sedijo pred šotori ali avtodomi. A v kampih, kjer se srečujejo ljudje z vsega sveta, hitro postane jasno, da niso vsi obiskovalci enako glasni. Medtem ko Slovenci, Avstrijci ali Nemci pogosto iščejo mir, se najglasneje slišijo Italijani. Njihov način druženja, temperament in navade so postali stalnica poletnega vzdušja na Jadranu, pa tudi povod za številne šale in opazke drugih turistov.

Vprašanje, zakaj se prav Italijani izpostavijo po glasnosti, ni zgolj stvar stereotipa, temveč tudi kulturnih razlik. V nadaljevanju bomo raziskali, kako se Italijani obnašajo v kampih, zakaj so glasnejši od drugih narodov in kaj to pomeni za skupno izkušnjo dopustnikov na Hrvaškem.

Najbolj glasni turisti v kampu

Zakaj so Italijani najbolj glasni v kampih?

Temperament in kultura pogovora

Italijanska kultura je tesno povezana z glasnim izražanjem čustev in bogato gestikulacijo. V pogovoru pogosto prevladuje višji ton glasu, kar za njih ni kričanje, temveč način poudarjanja in izkazovanja navdušenja. Ko skupina Italijanov sedi pred šotorom, je zvok skoraj vedno opazno močnejši kot pri drugih narodnostih.

Večerni rituali ob mizi

Za Italijane je večerja osrednji družabni dogodek. V kampih si pogosto pripravijo bogato mizo s testeninami, vinom in glasbo. Obroki so dolgi, pogovori živahni in vse to se dogaja v odprtem prostoru, kjer se glas hitro širi po kampu. V primerjavi z Nemci, ki ob desetih pogosto že zapirajo svetilke, Italijani šele začenjajo pravi družabni večer.

Družine z otroki in večje skupine

Italijani pogosto prihajajo na dopust v večjih skupinah ali z razširjeno družino. To pomeni več otrok, več staršev in sorodnikov ter posledično več glasov, ki se prepletajo. V kampu, kjer šotorijo dve slovenski družini in ena italijanska, bo slednja pogosto ustvarila večji zvočni vtis, že zgolj zaradi števila udeležencev.

Kako glasnost vpliva na druge turiste?

Različna pričakovanja miru

Turisti v kampu imajo različna pričakovanja. Nekateri iščejo popolno tišino, drugi družabno vzdušje. Za Slovence in Nemce je tišina po 23. uri skoraj samoumevna, medtem ko Italijani večkrat ostanejo ob mizi dlje časa. To povzroča neskladje med pričakovanji, ki lahko vodi v pritožbe na recepciji ali nejevoljo med sosednjimi šotori.

Mešanje kultur kot del izkušnje

Po drugi strani pa prav ta raznolikost ustvarja poseben čar kampiranja. Glasni večeri Italijanov postanejo kulisa za druge dopustnike, ki ob poslušanju živahnega pogovora dobijo občutek, da so sredi pristne italijanske večerje. Nekateri celo priznavajo, da brez Italijanov kampiranje ne bi imelo istega vzdušja.

Primerjava z drugimi narodi

Nemci in Avstrijci

Nemci in Avstrijci veljajo za zelo organizirane. Njihov dan v kampu ima natančen urnik, večer pa se pogosto zaključi zgodaj. Čeprav radi nazdravijo s pivom, njihova glasnost le redko preseže mejo, ki bi motila druge.

Nizozemci

Nizozemski turisti v kampih pogosto pripeljejo velika vozila in s sabo prinesejo športno opremo. Njihova glasnost je povezana z dejavnostmi čez dan, zvečer pa se običajno umirijo.

Glasba, petje in spontanost

Radi imajo glasbo na prostem

Italijani v kampih pogosto prinesejo prenosne zvočnike. Glasba odmeva, pesmi se menjajo, včasih pa se razvije tudi spontano petje. To daje občutek zabave, ki pa ne navduši vseh sosedov.

Spontanost kot znak življenja

Za Italijane je značilno, da se stvari zgodijo brez velikega načrtovanja. V kampu to pomeni, da lahko družabni večer spontano traja dlje, kot je bilo predvideno. Takšna spontanost je del njihovega značaja in eden od razlogov, da jih mnogi dojemajo kot glasne.

Kako v kampih rešujejo vprašanje glasnih gostov?

Pravila tišine po 23. uri

Večina kampov ima jasna pravila glede nočnega miru. Po 23. uri naj bi veljala tišina, a v praksi je nadzor težaven. Receptorji in varnostniki pogosto opozarjajo prav italijanske skupine, ki se težje držijo tišine.

Ločevanje parcel

Nekateri kampi že načrtno razporejajo goste. Družine z majhnimi otroki ali tiste, ki iščejo mir, dobijo parcele stran od območij, kjer običajno taborijo večje italijanske skupine. Tako se preprečujejo nepotrebni konflikti.

Sprejemanje kulture kot del doživetja

Veliko kampov gleda na glasnost kot del značaja turizma. Namesto da bi se borili proti njej, jo skušajo umestiti v podobo pestrega in živahnega kampa, kjer vsak narod doda svoj značaj.

Slovensko dojemanje italijanske glasnosti

Mešanica očitkov in sprejemanja

Slovenci so do italijanske glasnosti razdeljeni. Nekateri se pritožujejo, da jih moti spanec, drugi pa pravijo, da brez italijanskih sosedov ni pravega poletnega vzdušja. Pogosto se zgodi, da se po nekaj dneh navadijo na glasnost in jo sprejmejo kot kuliso dopusta.

Jeza v trenutkih, ko prevlada utrujenost

Kadar vročina in dolgi dnevi izčrpajo dopustnike, postane vsak glasnejši pogovor moteč. Takrat se stereotip o glasnih Italijanih utrdi, pritožbe pa se zapišejo v zvezek na recepciji.

Humor kot način soočanja

Mnogi Slovenci se raje pošalijo. V pogovorih krožijo anekdote o italijanskih sosedih, ki so pela do polnoči, ali o tem, da brez Italijanov kamp ne bi imel duše. Humor omili morebitne konflikte in omogoča lažje sobivanje.

Pogled Italijanov nase

Glasnost kot naravni del komunikacije

Italijani sami pogosto ne razumejo, zakaj se jih označuje kot glasne. Zanje je tak način pogovora povsem običajen. Če jih opozorijo na tišino, se večinoma opravičijo, a že naslednji večer spet nadaljujejo v svojem ritmu.

Ponos na kulturo druženja

Mnogi Italijani so ponosni na svojo kulturo druženja. Zanje je kamp prostor, kjer lahko sproščeno delijo obroke, zgodbe in smeh. Prav zaradi tega se ne vidijo kot moteče glasne, temveč kot tiste, ki prinašajo veselje.

Ali je glasnost res problem?

Vprašanje, ali so Italijani res preglasni, je v resnici stvar perspektive. Če kdo pričakuje popoln mir, bo njihova prisotnost gotovo moteča. Če pa nekdo kamp dojema kot prostor življenja, druženja in kulture, bo italijanska glasnost postala del pozitivne izkušnje.

Glasni turisti? Italijani, Slovenci, Nemci, Nizozemci

Italijani v kampih na Hrvaškem niso le turisti, ampak ustvarjalci posebnega poletnega vzdušja. Njihova glasnost je lahko moteča ali očarljiva, odvisno od tega, kako jo doživimo. Slovenci so ob njih tišji, Nemci bolj organizirani, Nizozemci športno usmerjeni, a prav Italijani v kamp vnesejo element, ki ga ni mogoče prezreti.

Čeprav se marsikdo pritožuje nad hrupom, je treba priznati, da brez italijanskega temperamenta jadranski kampi ne bi imeli iste energije. Glasni so, ker so strastni, ker živijo družabno in ker svoj dopust dojemajo kot priložnost za skupno slavje. Vprašanje ni več, ali so Italijani najglasnejši . Temveč, ali bi si poletja sploh želeli brez njih.

Na Pelješcu obstaja kamp, kjer vas spremljajo melodije tudi v sanitarijah

Objava To so najbolj glasni turisti v kampu – in niso Slovenci se je pojavila na Vse za moj dan.