Tihotapca podzemlja, ki ogrožata vrtičke in njive

Slovenski vrtičkarji že vrsto let bijejo nevidno vojno s podzemnima nadlogama – bramorjem in voluharjem. Gre za dve povsem različni živali, ki pa imata eno skupno točko: nepopustljivo škodita rastlinam, kar povzroča nemalo skrbi med ljubitelji domače zelenjave in cvetja.

Bramor in voluhar sta med najpogostejšimi škodljivci na slovenskih vrtovih, kjer povzročata veliko škode, čeprav ju pogosto sploh ne opazimo. Bramor (Gryllotalpa gryllotalpa) je velik, temnorjav žužek s prednjimi nogami, prilagojenimi za kopanje. Živi pod zemljo, kjer ponoči gloda korenine mladih rastlin, kot so solata, korenje, fižol in jagode. Še posebej nevaren je spomladi, ko rastline šele poganjajo. Poleti samice izležejo do 300 jajčec, zaradi česar se njihovo število hitro povečuje. Zaradi njegovega skritega načina življenja ga je težko pravočasno opaziti in odpraviti.

Na drugi strani je voluhar (Arvicola terrestris) glodavec, ki izkopava podzemne rove in se prehranjuje s koreninami sadnih dreves, zelenjave ter drugimi rastlinami. Največjo škodo povzroča v sadovnjakih, saj lahko z objedanjem korenin uniči tudi večletna drevesa. Pogosto se pojavi na robovih travnikov, vrtov in njiv, kjer izkopava rove tik pod površjem zemlje. Poškodbe so običajno vidne šele, ko rastlina začne veneti ali se kar naenkrat posuši.

Proti obema škodljivcema obstajajo različni ukrepi. Bramorja je mogoče omejiti z uporabo bioloških pripravkov z ogorčicami, naravnimi vabami, kot je krompir, ali pasti s pivom. Voluharje pa vrtičkarji najpogosteje preganjajo z nastavki, pastmi, zaščitnimi mrežami in vibracijskimi odganjalci. V pomoč so lahko tudi naravni sovražniki, kot so sove, lisice in kače.

Čeprav ju je težko popolnoma iztrebiti, lahko s pravočasnim ukrepanjem in opazovanjem dogajanja na vrtu precej zmanjšamo njuno prisotnost in škodo. Vojna z njima se morda nikoli ne konča povsem, a z nekaj znanja, potrpežljivosti in vztrajnosti lahko vrtnar ponovno prevzame nadzor nad svojim zelenjavnim kotičkom.

M.G.