Te posledice ima pomanjkanje spanja na telo

Pogovori o spanju pogosto ostajajo na površini, obtičijo med nasveti za “dobro noč” in svetlobno dieto pred spanjem. A spanec je veliko več kot le premor od vsakodnevnega vrveža. Gre za temeljno biološko potrebo, ki neposredno vpliva na zdravje, učenje, odločanje, imunski odziv, presnovo in celo duševno stabilnost. Ni naključje, da lahko že ena sama noč slabega spanca povzroči posledice, primerljive z opitostjo.

Spanje ni počitek, ampak osnovna potreba

Ljudje pogosto podcenjujemo moč spanca, a njegovo pomanjkanje ima neposredne in merljive učinke. Kronična utrujenost, povišan krvni tlak, pogostejše bolezni in čustvena nihanja so čisto realni odzivi telesa na nekaj, kar se zdi povsem nedolžno: skrajšan nočni počitek.

Utrujenost, Foto: Pixabay

Kaj se zgodi z možgani med spanjem?

Možgani se čistijo le v globokem snu

Med spanjem možgani dobesedno pospravljajo za seboj. V fazi globokega spanca se aktivira sistem za odstranjevanje odpadnih snovi, imenovan glimfatični sistem. Ta odstranjuje toksine, ki se naberejo med budnostjo in so povezani z razvojem nevrodegenerativnih bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen.

Pomanjkanje globokega spanca pomeni, da možgani ne uspejo opraviti svojega osnovnega čistilnega procesa. Posledice se ne odražajo takoj, vendar dolgoročno vodijo v upad kognitivnih sposobnosti in motnje razpoloženja.

Spomin in učenje sta odvisna od kakovosti spanca

Med REM fazo spanja možgani urejajo informacije, ki smo jih prejeli tekom dneva. Povezave med nevroni se krepijo ali brišejo, kar vpliva na to, katere informacije bomo naslednji dan sploh sposobni priklicati. Brez ustrezne količine spanca se ta proces ustavi ali popači.

Zato se po neprespani noči zmanjša zmožnost učenja, pomnjenja in sprejemanja kompleksnih odločitev. Možgani se znajdejo v stanju nekakšnega čustvenega in kognitivnega kaosa.

Fizični učinki pomanjkanja spanja

Srce in žile so pod pritiskom

Kronično pomanjkanje spanja povečuje tveganje za srčne bolezni, kap in povišan krvni tlak. Med spanjem srčna frekvenca in krvni tlak padeta, kar omogoča telesu počitek. Brez tega naravnega cikla se ohranja stalna napetost v ožilah in srčni mišici.

Spanje neposredno vpliva tudi na raven kortizola, hormona stresa. Povišane vrednosti kortizola obremenjujejo žile in motijo presnovo maščob.

Motnje v delovanju hormonov

Pomanjkanje spanja vpliva na izločanje hormonov, ki uravnavajo apetit, sitost in presnovo. Povečajo se vrednosti hormona grelina (ki spodbuja apetit) in zmanjšajo vrednosti leptina (ki povzroča občutek sitosti). Rezultat je povečana želja po visokokalorični hrani, kar vodi v povečano telesno težo.

Neuravnoteženo hormonsko stanje vpliva tudi na inzulin, kar pomeni, da se z višanjem telesne mase povečuje tveganje za sladkorno bolezen tipa 2.

Psihološke posledice neprespanosti

Večja verjetnost za tesnobo in depresijo

Ljudje z motnjami spanja so bistveno bolj izpostavljeni čustvenim stiskam. Kadar ni zadostnega spanca, so čustveni centri v možganih bolj aktivirani, medtem ko se sposobnost za njihovo nadzorovanje zmanjša.

To pomeni, da posamezniki hitreje podležejo čustvenim pretresom, manj so potrpežljivi in pogosteje doživljajo anksioznost ali celo depresivne epizode.

Motena sposobnost nadzora nad čustvi

Ne gre samo za večjo občutljivost. Spanje vpliva tudi na zmožnost razumevanja in uravnavanja svojih občutkov. Zato se po neprespani noči posameznik pogosteje vključuje v konflikte, ima težave z razumevanjem neverbalne komunikacije in zaznava nevtralne situacije kot ogrožajoče.

Kratek spanec pomeni slabo odpornost

Imunski sistem je ranljivejši

Pomanjkanje spanja oslabi imunski sistem. Med spanjem telo proizvaja citokine, beljakovine, ki pomagajo v boju proti vnetjem in okužbam. Pri neprespanih ljudeh je proizvodnja teh snovi okrnjena, kar povečuje verjetnost za prehlade, viroze in celo resnejše zaplete.

Ljudje, ki kronično premalo spijo, po podatkih raziskav bistveno pogosteje zbolevajo in se tudi teže okrevajo po boleznih.

Cepiva so manj učinkovita

Raziskave so pokazale, da spanje vpliva tudi na učinkovitost cepiv. Posamezniki, ki so po cepljenju slabo spali, so tvorili bistveno manj protiteles kot tisti, ki so imeli kakovosten spanec.

To pomeni, da celo preventivni ukrepi, kot je cepljenje, lahko izgubijo svojo zaščitno vrednost, če telo nima na voljo dovolj nočnega časa za regeneracijo.

Spanje in vsakodnevna zmogljivost

Padanje koncentracije in povečano tveganje za nesreče

Vožnja avtomobila po neprespani noči ima učinek, primerljiv s pitjem alkohola. Upočasnjeno reagiranje, zmanjšana zbranost in težave s presojo lahko privedejo do resnih nesreč.

Tudi pri vsakodnevnih nalogah, kot so delo, komunikacija ali gospodinjska opravila, se pokažejo posledice: napake, napačne odločitve, razdražnost in neučinkovitost.

Popoldanski dremeži kot varnostna mreža

Krajši popoldanski dremeži v trajanju 20 do 30 minut lahko pomagajo ublažiti posledice pomanjkanja spanja. Pozitivno vplivajo na razpoloženje, povečajo zbranost in ne povzročajo zaspanosti.

Ne nadomestijo pa celotnega cikla nočnega spanja, zato naj ne bodo izgovor za nespanje ponoči.

Modra svetloba in digitalni vplivi

Zaslon vpliva na notranjo uro

Modra svetloba, ki jo oddajajo pametni telefoni, tablice in računalniki, vpliva na izločanje melatonina, hormona, ki spodbuja zaspanost. Če smo izpostavljeni modri svetlobi v večernih urah, se lahko faza naravne utrujenosti zamakne za več ur.

Zato strokovnjaki svetujejo, da vsaj eno uro pred spanjem ne gledamo v zaslon. Namesto tega lahko beremo, poslušamo pomirjujočo glasbo ali izvajamo dihalne vaje.

Telo misli, da je dan

Možgani modro svetlobo zaznajo kot signal za budnost. To pomeni, da lahko kljub utrujenosti telo ohranja visoko stopnjo aktivnosti, kar dodatno otežuje zaspanje.

To ni le vpraŭanje navade, temveč fiziološkega odziva telesa na svetlobni signal.

Spanec, spanje

Kam vodi kronična neprespanost

Dolgoročne zdravstvene posledice

Ljudje, ki dalj čas trpijo za motnjami spanja, imajo večjo verjetnost za pojav resnih bolezni. Tu ne gre zgolj za utrujenost, temveč za povečano tveganje za:

• srčna obolenja
• diabetes tipa 2
• debelost
• depresijo
• nevrološke motnje

Vpliv sega tudi na poklicno uspešnost, odnose z drugimi in splošno kakovost življenja.

Spanje je zdravilo, ki ga premalo uporabljamo

Spanec je ena izmed najdostopnejših oblik samopomoči, ki ne zahteva recepta, denarja ali posebne opreme. Kljub temu ga številni ljudje zapostavljajo, prestavljajo in si ga odvzemajo.

Učinki pomanjkanja so tiho, a trdovratni. Zato naj bo spanje nekaj, kar si vzamemo, ne nekaj, česar si privoščimo, če ostane čas. Spanec je pogoj, da se lahko lotimo vsega drugega.

Spanje pri babici in dedku je izkušnja, ki jo otroci ne pozabijo nikoli

Objava Te posledice ima pomanjkanje spanja na telo se je pojavila na Vse za moj dan.