ARTICLE AD
Hrana, ki jo zaužijemo vsak dan, ima neposreden vpliv na zdravje možganov, še posebej v poznejšem življenjskem obdobju. Sodobna znanost v zadnjih letih razkriva presenetljive povezave med določenimi živili in tveganjem za nastanek nevrodegenerativnih bolezni. Med njimi izstopajo jajca, ki jih pogosto podcenjujemo, a imajo zaradi hranilne sestave potencialno zaščitno vlogo pri razvoju Alzheimerjeve bolezni.
Kaj pravi najnovejša raziskava
Študija, objavljena v znanstveni reviji The Journal of Nutrition, je pokazala, da redno zauživanje jajc lahko zmanjša tveganje za pojav Alzheimerjeve demence. V raziskavi so znanstveniki analizirali podatke 1024 starejših oseb, ki so bili del dolgoletnega projekta Rush Memory and Aging Project v Chicagu.
Udeleženci raziskave
Vsi udeleženci so bili ob vstopu v raziskavo brez znakov demence. Izpolnili so podroben prehranski vprašalnik, ki je vključeval tudi vprašanja o pogostosti zaužitja jajc. V povprečju so udeležence spremljali skoraj sedem let.

Redno zauživanje jajc in nižje tveganje
Statistični rezultati
Analiza je pokazala, da so imeli udeleženci, ki so jedli jajca vsaj enkrat tedensko, bistveno nižjo verjetnost za razvoj Alzheimerjeve bolezni kot tisti, ki so jih zaužili manj kot enkrat na mesec. Tisti, ki so jedli jajca enkrat tedensko ali več, so imeli kar polovico manjše tveganje za bolezen.
Potrditev tudi po smrti
Raziskava je vključevala tudi analizo možganov po smrti. Od 578 umrlih udeležencev, ki so podarili svoja tkiva za znanstvene namene, so tisti, ki so redno jedli jajca, imeli manj izražene značilne patološke spremembe, kot so amiloidni plaki in tau pentlje, ki so povezane z Alzheimerjevo boleznijo.
Ključna vloga holina
Kaj je holin
Holin je hranilo, ki je ključno za nastanek acetilholina, nevrotransmiterja, ki sodeluje pri učenju in spominu. Prav tako je pomemben za gradnjo celičnih membran. Jajca so eden najbogatejših virov holina v prehrani.
Vloga holina v raziskavi
Mediacijska analiza v raziskavi je pokazala, da je skoraj 40 odstotkov učinka med zauživanjem jajc in manjšim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen možno pripisati prav vnosu holina. Višji vnos jajc je bil neposredno povezan z višjim vnosom holina.
Prednosti in omejitve raziskave
Močne plati
Raziskava se odlikuje po veliki vzorčni skupini in dostopu do podrobnih kliničnih ter po smrti pridobljenih podatkov. Poudariti velja tudi dolgoročno spremljanje udeležencev, kar je omogočilo verodostojnejšo analizo.
Omejitve
Avtorji opozarjajo, da gre za opazovalno raziskavo, kar pomeni, da ni mogoče dokazati vzročnosti. Možn je tudi učinek obrnjene vzročnosti, saj lahko ljudje z začetki kognitivnega upada spremenijo prehranske navade. Še ena omejitev je enkratna izvedba prehranskega vprašalnika ter morebitni vpliv napačnega spomina udeležencev.
Možnost za prihodnost
Znanstveniki menijo, da bi bilo smiselno rezultate potrditi z dodatnimi raziskavami v drugih populacijah. Naslednji korak bi lahko bil klinični preizkus, ki bi podrobneje analiziral učinke jajc na delovanje možganov. V primeru potrditve povezave bi jajca lahko postala del uradnih prehranskih smernic za podporo zdravju možganov pri starejših.

Ali bi morali starejši pogosteje jesti jajca
Jajca in srčno-žilni sistem
Dolga leta so bila jajca na slabem glasu zaradi holesterola, a novejše raziskave kažejo, da zmerno zauživanje ne povečuje tveganja za bolezni srca in ožilja pri večini ljudi. V povezavi z možgani pa je njihova hranilna vrednost nedvomno pozitivna.
Praktična priporočila
Starejšim osebam bi lahko svetovali, naj vključujejo jajca v svojo prehrano vsaj enkrat tedensko. Poleg tega, da so vir holina, vsebujejo tudi omega-3 maščobne kisline in lutein, ki dodatno pripomorejo k ohranjanju kognitivnih funkcij.
Prehrana in možgani
Zdravje možganov ni odvisno le od genetike, temveč tudi od življenjskega sloga, gibanja, spanja in prehrane. Ugotovitve raziskave potrjujejo, da lahko z majhnimi spremembami v prehrani dolgoročno vplivamo na ohranjanje mentalne zmogljivosti.
Zakaj so jajca poseben primer?
Jajca so čisti prehranski paket. Vsebujejo beljakovine, maščobe, vitamine skupine B, D, E, pa tudi cink in selen. Vse to so hranila, ki podpirajo delovanje živčevja in zavirajo vnetne procese.
Kaj pravi stroka
Študija je bila sofinancirana tudi s strani industrije, vendar raziskovalci poudarjajo, da financerji niso vplivali na rezultate. Podatki so skladni s transparentnimi smernicami za raziskave v prehrani.
In pogled naprej?
V prihodnosti bo pomembno, da znanost še dodatno preuči učinek posameznih živil na zdravje možganov. Do takrat pa si lahko zapomnimo eno preprosto resnico: naša prehrana ima moč, da podpira jasnost misli tudi v starosti.
Objava Ta pogosta hrana lahko zmanjša tveganje za demenco, pravijo v raziskavi se je pojavila na Vse za moj dan.