Študentje raziskovali obmejno območje Kanalskega Kolovrata

V Kanalu ob Soči so v petek predstavili rezultate projekta Dediščina na meji, v okviru katerega so študentje na podlagi snovne in nesnovne dediščine raziskovali zgodovino kraja Kambreško in inventarizirali muzejsko zbirko v Lukčevi hiši. Rezultate bodo objavili tudi v tiskanem katalogu.

Projekt Dediščina na meji sta skupaj prijavila oddelka za arheologijo ter za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske filozofske fakultete, traja pa od marca do konca julija. Projekt je del krovnega projekta ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Središče raziskav je bila Lukčeva hiša. V njej je poleg ohranjenega odprtega ognjišča iz 19. stoletja zbirka vojaških ostalin iz 1. svetovne vojne in etnološka zbirka vsakdanjih predmetov ter dokumentov, pisem in fotografij iz 19. in 20. stoletja.

Kot je povedala Manca Vinazza z oddelka za arheologijo, je območje Kambreškega izbrala, ker tu obstaja snovna dediščina v obliki predmetov in živi pričevalci, obenem pa območje nikdar ni bilo sistematično raziskano. Sovodja Urša Valič z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo je povedala, da je posebnost zbirke v Lukčevi hiši to, da v njej niso ohranjeni le vsakdanji gospodinjski pripomočki in orodje iz obdobja pred široko uporabo industrijskih izdelkov, temveč tudi njena “živost” in duh časa.

Študentje so del zbirke očistili in popisali ter dokumentarno fotografirali, pri čemer jim je pomagala mentorica iz Tolminskega muzeja Karla Kofol. Pri drugih raziskavah sta jim svetovala še delovna mentorja Miha Mihelič iz Centra za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine in Andrej Ferletič iz Goriškega muzeja.

Študentje so med drugim v okolici Kambreškega iskali ostaline 1. svetovne vojne. Osredotočili so se tudi na obdobje po 2. svetovni vojni. V tem obdobju se je s tega območja izselilo ogromno število prebivalcev.