.png)
3 hours ago
5
ARTICLE AD
Poletje je čas brezskrbnih počitnic, a tudi čas, ko šolske torbe za nekaj tednov počivajo v kotu. Spričevala so že razdeljena, v marsikateri družini pa se še vedno pogovarjajo o ocenah – nekateri z veseljem in ponosom, drugi z rahlo zaskrbljenostjo. Mnogi starši se ob tem sprašujejo, ali je primerno, da otroka za uspeh nagradijo z denarjem, in kako se odzvati, če ocene niso najbolj bleščeče.
Družinska psihologinja Nina Grimm in otroški psiholog dr. Niko Hüllemann sta za Bild poudarila, da ocene niso ocena staršev, temveč otroka in njegovega trenutnega napredka. Ključno vprašanje, ki si ga lahko zastavimo, je: Ali je moj otrok sam zadovoljen s svojim dosežkom?
Po besedah Nine Grimm imajo nagrade in kazni veliko skupnega – delujejo predvsem kratkoročno. Denar lahko prinese nasmeh in občutek uspeha tisti dan, a le redko vzbudi pravo, notranjo željo po znanju. „Dolgotrajna motivacija nastane iz radovednosti in občutka, da lahko z učenjem nekaj dosežem, ne pa iz pričakovanja evrov na mizi,“ opozarja.
Dr. Hüllemann dodaja, da denar sam po sebi ni nujno slab, če ga družina vidi kot simbolično gesto ob posebnem dosežku, navaja Bild. Ključ je, da otrok sodeluje pri odločitvi, kako bo praznoval uspeh – naj bo to denarna nagrada, skupen izlet ali kaj tretjega.
Če se odločite za denar: okvirni zneski
Višina nagrade je odvisna od starosti otroka in finančnih zmožnosti družine. Grimmova predlaga približne razpone:
- Prvi razredi osnovne šole: 2–5 € za odlično oceno, 1–3 € za prav dobro.
- 5.–7. razred: 5–10 € za odlično, 3–5 € za prav dobro.
- 8. razred in več: 15–30 € za odlično, 7–20 € za prav dobro.
A oba strokovnjaka se strinjata, da višina zneska ni ključna – bolj pomembno je, kako starši pokažejo, da jih otrokovo prizadevanje resnično veseli.
Bolje kot denar: skupno praznovanje in pogovor
Namesto denarja lahko starši otroku ponudijo izkušnjo – nekaj, kar bo ostalo v spominu. To je lahko izlet na kraj, ki si ga je želel obiskati, skupno ustvarjanje doma ali celo dan brez opravil, ki ga preživijo skupaj.
„Ko dobite spričevalo, si vzemite čas in se z otrokom pogovorite,“ svetuje Grimmova. Vprašanja, kot so S katero oceno si najbolj zadovoljen? Kaj bi rad izboljšal? Kako ti lahko pri tem pomagam?, pomagajo razvijati otrokovo samorefleksijo in občutek, da je samostojen pri oblikovanju svojih ciljev.
Razočaranje ob nižjih ocenah je naravno, a pretirana kritika lahko naredi več škode kot koristi. „Če bo otrok začutil, da se uči zgolj zato, da bi ustregel staršem, bo notranja motivacija hitro izpuhtela,“ po navajanju Bilda opozarja dr. Hüllemann.
Namesto obsojanja naj starši postavijo vprašanja in poslušajo. Pogovor o tem, kaj se je zgodilo in kako bi lahko bilo drugače, naj bo usmerjen v iskanje rešitev, ne krivcev. Grimm dodaja, da ocene niso absolutna mera otrokove sposobnosti – veliko jo lahko pokaže tudi na drugih področjih, kot so šport, umetnost ali prostovoljske dejavnosti.
Foto: Pexels/Max Fischer
Morda vas zanima tudi
Objava Spričevala in denarne nagrade: Kaj staršem svetujeta psihologa? je bila najprej objavljena na Portal24.
English (US)