Sprenevedanju okrog obrambnih izdatkov še naprej ni videti konca

Kritika Janeza Janše s strani koordinatorke Levice Aste Vrečko, ker je SDS zgolj podprl predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov, je dala marsikomu slutiti, da je v celotni zadevi šlo zgolj za predstavo za lastne volivce. Da se je isto igro šla tudi stranka SD, pa sedaj vzbuja občutek tudi nedavna izjava predsednika stranke SD Matjaža Hana za TV Slovenija.

Predsednik SD Matjaž Han je namreč po poročanju STA v sinočnji oddaji Odmevi na TV Slovenija izjavil, da “bi bila zadeva rešena”, če bi Levica in premier Robert Golob svoji pobudi umaknila. Pri tem pa je dal vedeti, da bi SD to podprla.

Izjava Hana kaže, kako v SD sploh nimajo težav s tem, da do posvetovalnega referenduma, ki so ga v petek podprli, ne pride, a seveda le, če Levica umakne pobudo. V omenjenem primeru bi namreč lahko svojim volivcem prodali zgodbo: naši partnerji so si premislili, zato smo tako postopali, pri tem pa smo z “odgovornim ravnanjem” preprečili še škodljivo napoved premierja za sklic referenduma o članstvu v Natu. V SD se le zavedajo, da njihovi volivci povečanju obrambnih izdatkov niso naklonjeni, in če že želijo obrniti ploščo, morajo to storiti tako, da krivdo premestijo na nekoga drugega.

Na isti dan je sicer podpredsednica stranke SD in poslanka Meira Hot izjavila, da v tem trenutku umika že izglasovanega predloga referenduma o dvigu obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP ne vidi. “Govor je o več milijardah davkoplačevalskega denarja, zato je prav, da se državljani o tem izrečejo, je prepričana. Zato so poslanci SD tak predlog tudi podprli, “ne da bi si potem čez en teden premislili”,” je izjavila. A je ob tem vendarle z naslednjimi besedami že nakazala možnost, da se stališče spremeni: “Če bi pa se za to možnost odločil predlagatelj, pa to po njenih besedah odpre nova vprašanja in terja nove pogovore.”

Foto: Bobo

Da je sicer Levica dala predlog za referendum in pri tem bila prepričana, da ne bo izglasovan, le oni bodo izpadli pri volivcih pozitivno, ker se na vse pretege borijo za nižje obrambne izdatke, pa je zaključil marsikdo, ko se je koordinatorica Levice lotila Janeza Janše. Ta je namreč izjavila: “Janez Janša bo naredil popolnoma vse, da pride nazaj na oblast. To je bil njegov manever.” Prvo kot prvo, če si sam resnično prepričan v nekaj, kar verjameš, in si se za to zavzel, ne bi izrekel nečesa takega. Kvečjemu bi bil zadovoljen, da bodo imeli volivci možnost odločati o tem. Povrhu pa je s tem, ko je problematizirala podporo SDS, spodkopala pomen političnega dialoga in celo privedla do relativizacije pomena referenduma kot demokratičnega orodja.

V Levici jim seveda ni bil všeč element presenečenja ob petkovem glasovanju, a se ob tem zelo dobro zavedajo, da jim poteza lastnega umika od posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih ne bi šla na roko. Iz tega razloga tudi vztrajajo, da je posvetovalni referendum, ki so ga predlagali, “bazična demokratična osnova”. Vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec je v torek izjavil, da “se lahko opravi razmislek o jasnosti referendumskega vprašanja in potencialnih spremembah, a osnovni okvir mora ostati enak”. A je ta “o možnosti, da se oblikuje zadostna večina, ki bi podprla umik referenduma, dejal, če se bo oblikovala “koalicija narodne enotnosti”, ki bo ugotovila, da je Nato in povečevanje izdatkov za vojsko edina možnost za Slovenijo”, navedel, da bodo to stoično prenesli. Če bi bili seveda zelo iskreni v svojem prepričanju, bi vlado zapustili v omenjenem primeru, a očitno so funkcije znotraj aktualne vlade preprosto preveč mamljive.

Foto: Bobo

Ker je premier po petkovem glasovanju šel v napoved razpisa referenduma o tem, ali naj še ostanemo del zavezništva Nato, je bilo mogoče slišati kopico kritik, konec koncev je varnostna situacija dandanes precej bolj zapletena in je dejanje kot tako mogoče označiti tudi kot nedržavotvorno, povrhu pa si država obeta še veliko mednarodno sramoto. Marsikdo bi lahko rekel, da je premier preprosto deloval iz užaljenosti, ali pa je morebiti celo računal na to, da bo tovrstna napoved razpisa referenduma razburila širšo javnost in morebiti prepričala koalicijska partnerja, da vseeno premislita.

Obstaja možnost o odstopu od obeh referendumov
V političnem ozadju po navedbah STA “aktivno potekajo premisleki o možnostih, ki jih imajo politični akterji na voljo”. Kot navajajo, je ena od možnosti, “da Svoboda oz. njen predsednik in premier Golob odstopi od svoje napovedi, DZ pa enako kot v primeru posvetovalnega referenduma o Jek 2 doseže konsenz o preklicu že potrjenega predloga za razpis posvetovalnega referenduma z novim odlokom”. Poskus dogovora med predstavniki političnih strank bo potekal ta petek. Da bi bilo sicer smiselno, da bi do takšnega pogovora že prišlo pred samim vrhom Nata, kjer se je pritrdilo višanju obrambnih izdatkov, je preko družabnega omrežja X poudaril prvak SDS Janša.

Foto: Bobo

Po tem ko je več ministrov spregledalo izhodišča za vrh Nata, ki so omenjala pet odstotkov BDP za obrambo, bi bil nedvomno čas, da se celotna politika pogovori in pride do dogovora. Državljanom je namreč potrebno končno povedati resnico okrog izpolnjevanja zavez, ne pa da se posluša enkrat take odstotke, drugič druge, se spreneveda, kaj se dogovarjalo na vrhu Nata itd. Konec koncev je v igri denar slovenskih davkoplačevalcev.

STA poroča tudi, da danes premier RoGolob gosti ustavne pravnike, s katerimi se želi pogovoriti o obrambnih referendumih. Ustavni pravniki so ob prihodu na srečanje po večini ocenjevali, da pravno gledano rešitve za izhod iz nastale referendumske situacije še obstajajo, a je odločitev o tem, kako bodo ravnali, v rokah političnih akterjev. Politični akterji pa so se odločili za sprenevedanje.

S. K.