Spominska svečanost ob 83-letnici požiga vasi Koreno nad Lukovico

Julijski in avgustovski tragični dogodki izpred 83 let nas obvezujejo, da se ob vsakem zgodovinskem času spoštljivo poklonimo trpljenju in pogumnemu boju za večne človeške vrednote, med katerimi sta na prvem mestu mir in svoboda. S spominsko svečanostjo, ki sta jo v torek, 8. julija 2025, organizirala Občina Lukovica in Združenje borcev za vrednote NOB Lukovica, so se poklonili zgodovinskemu spominu na 83-letnico požiga vasi Korena in Zlatopoljskih vasi ter spominu na nepredstavljivo gorje izgnanih vaščanov in nedolžnih smrti.

Spominske svečanosti so se poleg domačinov vasi Koreno udeležili županja Občine Lukovica mag. Olga Vrankar, predsednik ZB za vrednote NOB Lukovica Marjan Križman ter praporščaka. K spominskemu obeležju so položili venec ter prižgali svečo. Za kulturni program so poskrbeli članice in član KUD Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnje. Županja mag. Olga Vrankar je spregovorila nekaj besed ter dejala, da je to spomin in opomin na te grozote, da se kaj tako strašnega nikoli več ne ponovi, kajti moramo priznati, da so partizani izborili svobodo, da spoštujemo zgodovino in da so to bili temelji za našo samostojno Slovenijo. Ob tem se je zahvalila za lep kulturni program v organizaciji KUD Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnje.

Pred 83 leti je bilo v zrelem poletju Zlato Polje zlato od žita, ki so ga z vso ljubeznijo pospravljali kmetje za polne kašče, za preživetje v vojni, ki se je grozljivo širila na podeželje in dosegla sleherno domačijo. Razkrajala se je človečnost in življenje je izgubilo vrednost. Nad prebivalce Korena se je 8. julija 1942 zgrnil konec sveta, apokalipsa gorja in moralni padec podivjanih sovražnikov. V grozljivem plamenu vseh prijaznih domačij in gospodarskih poslopij je zgorelo živih šestnajst odraslih moških, žena in otrok. Kriki groze so parali nebo, pod ognjenimi zublji so ječali tramovi, strehe ljubkih hiš in vas se je sesula vase — sesula v kup ruševin, iz katerih se je še dolgo zlovešče kadilo. Ženske in otroke, otrple od groze, so kot živino naložili na kamione in jih odgnali v izgnanstvo v Nemčijo.

Enaka grozodejstva so čez tri tedne doživeli tudi Zlato Polje, Trnovče, Obrše, Brezovica, Podgora in Mala Lašna. Spomin na tisti julijski in avgustovski dan leta 1942, ko je nemški okupator požgal še šest vasi ter večino moških, vse ženske in otroke izgnal na prisilno delo v Nemčijo, je živo vtisnjen v spomin starejših krajanov. Kot opomin pa je neizbrisno zapisan v zavest novih generacij. Kot odgovornost do naše zgodovine, ki je krhka in nepredvidljiva. Kot zavest, da je človeško življenje najvišja vrednota — tako kot domovina, za katero nam ni vseeno. Okupator je požgal skupno 120 poslopij, v koncentracijska taborišča pa je bilo odpeljanih 220 ljudi. Nekaj moškim se je uspelo rešiti, ker so se ponoči iz previdnosti že zadrževali po gozdovih. Nekateri se iz internacije niso vrnili. Po vojni so se prebivalci teh vasi vrnili na popolnoma porušene domačije. Pri obnovi so jim pomagali tudi mladinke in mladinci iz domžalske občine.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

The post Spominska svečanost ob 83-letnici požiga vasi Koreno nad Lukovico appeared first on domžalec.si.