Slovenske finance v rdečem: Prihodki rastejo, a ne dovolj hitro za apetite javne porabe

V prvih šestih mesecih letošnjega leta so se prihodki državnih blagajn sicer povečali, a to ni bilo dovolj, da bi pokrili vse potrebe in želje javne porabe. Slovenske javne finance so se namreč ob polletju znašle v 868-milijonskem primanjkljaju – kar je skoraj trikrat več kot v enakem obdobju lani.

Po podatkih ministrstva za finance so prihodki konsolidirane bilance štirih blagajn javnega financiranja (državni in občinski proračun, ZPIZ, ZZZS) v prvi polovici leta znašali 14,1 milijarde evrov, kar je 5,4 odstotka več kot lani. Med glavnimi razlogi za rast prihodkov so višji davčni prilivi – kar 5,6 % več kot lani.

Prihodki iz davkov na dohodek in dobiček, predvsem iz dohodkov pravnih oseb, so se znižali za 15,2 odstotka. Na drugi strani so prihodki iz prispevkov za socialno varnost zrasli za 7,1 odstotka. Gre torej za jasno sliko: prebivalstvo in gospodarstvo plačujeta več, a država še vedno troši precej več, kot zbere.

Odhodki rastejo hitreje kot prihodki
Medtem ko so prihodki zrasli za 5,4 odstotka, so odhodki poskočili za kar 9,6 odstotka – skupno na 14,9 milijarde evrov. Največji delež tega povečanja gre na račun višjih tekočih odhodkov (+12,2 %), višjih tekočih transferjev (+7,5 %) in investicijskih odhodkov (+11,5 %). Ironično pa so se investicijski transferji – torej sredstva, namenjena drugim za izvajanje investicij – znižali za skoraj tretjino (–31,9 %). Dodatno breme proračunu je predstavljalo plačilo v evropski proračun, ki se je povečalo za 17,4 odstotka.

Država troši hitreje, kot polni blagajno
Če pogledamo samo državni proračun, so se prihodki v prvi polovici leta povečali za 2,6 odstotka in dosegli 7,14 milijarde evrov. A hkrati so se odhodki povečali za 9 odstotkov na skoraj 8 milijard evrov. Med vzroki za to so tudi izplačila sredstev na proračunske sklade kot odziv na poplave leta 2023. A četudi ta izredni dejavnik izločimo, je trend jasen: trošimo več, kot si lahko privoščimo. Primanjkljaj državnega proračuna je tako ob polletju znašal 0,82 milijarde evrov.

Dolg visok, rezerve omejene
Konec junija je dolg državnega proračuna znašal 42,8 milijarde evrov, stanje prostih denarnih sredstev pa 5,6 milijarde evrov. Državna poroštva so se sicer nekoliko znižala, a skupna slika ostaja enaka – Slovenija se vsako leto bolj zanaša na dodatno zadolževanje.

Kdo bo plačal račun?
Ob vse višjih prihodkih je mogoče pričakovati, da se bo krepil občutek davkoplačevalcev, da “dajemo vedno več, dobimo pa vedno manj”. Ob tem, da so čakalne vrste v zdravstvu še vedno predolge, infrastruktura ponekod razpada, stanovanjska problematika ostaja nerazrešena in ko se hkrati sredstva pogosto porabljajo netransparentno ali neučinkovito, je vprašanje legitimno: Ali davkoplačevalci še lahko zaupajo državi, da z njihovim denarjem ravna odgovorno?

Sara Kovač