Slabša letina pričakovana pri večini poznih poljščin, boljša v intenzivnih sadovnjakih

Po podatkih o pričakovanih pridelkih na dan 5. septembra 2025 bo letina večine poznih poljščin podpovprečna, pozne sadne vrste v intenzivnih sadovnjakih pa naj bi obrodile dobro, poroča SURS. Pričakovani povprečni pridelek koruze za zrnje naj bi znašal 7,9 tone na hektar ali za 14 % manj kot lani.

Pričakovan podpovprečen pridelek koruze in poznega krompirja

Po podatkih o pričakovanih pridelkih na dan 5. septembra 2025 bo letina skoraj vseh poznih poljščin podpovprečna. Koruznega zrnja naj bi pridelali 7,9 tone na hektar, kar je za 14 % manj kot lani in za 11 % manj od povprečja zadnjega desetletja. Skupno naj bi ga na nekoliko večji površini kot lani (za 3 %) pospravili 340.670 ton ali za 12 % manj.

Vremenske razmere tudi za silažno koruzo niso bile ugodne. Pričakovani povprečni pridelek naj bi znašal 41,3 tone na hektar, kar je za desetino manj kot lani in za 9 % manj od povprečja zadnjega desetletja, poroča SURS.

Skupni pridelek poznega krompirja naj bi letos tehtal približno 63.700 ton, kar je za 9 % manj od lanske letine. Pričakovani pridelek te poljščine naj bi v povprečju znašal 24,5 tone na hektar ali za 5 % manj od desetletnega povprečja.

Sladkorne pese bomo pridelali najmanj od leta 2019, ko smo jo ponovno začeli gojiti. Površina se je od lani zmanjšala za skoraj tri četrtine (74 %), prav tako naj bi obrodila za 16 % slabše. Na 38 hektarjih naj bi te nekdaj zelo pomembne poljščine pridelali manj kot 2.000 ton (tj. 51,9 tone na hektar).

vir: SURS

The post Slabša letina pričakovana pri večini poznih poljščin, boljša v intenzivnih sadovnjakih appeared first on Lokalec.si.