Skupaj so se smejali in jokali – v spomin umrlim rudarjem

1 hour ago 19

“Mi rudarji smo skupnost. Če stopimo skupaj nastajajo neverjetne stvari,” je o sporočilu včerajšnjega novega festivala v Hrastniku povedala idejna vodja dogodka Nika Jeraj. In pojasnila, da besedna zveza “mi rudarji” ne pomeni samo rudarje, ki so delali v jami, temveč tudi njihove žene, otroke in vse ljudi, ki so skupaj z njimi skozi čas ustvarjali družbo v Zasavju. Prav zato je dogodku dala takšno ime.

V spomin na rudarje, ki so umrli v nesreči

Jeraj je študentka flavte v Linzu. In prav tam je iz močnih vrednot, ki jih je s seboj v tujino ponesla iz Zasavja, in domotožja nastala zaključna naloga, ki se poklanja rudarski dediščini. Njena predstava O ljubezni, premogu in minljivosti je v Avstriji požela velik uspeh in študentka jo je želela pokazati tudi njej najljubši publiki – doma. “V Linzu me ni bilo strah odziva ljudi. Medtem ko je bilo doma malo bolj osebno in sem ta strah čutila. Tema moje zaključne naloge so namreč rudarji, ki so umrli v nesreči v rudniku leta 2001. Ob tem pa sem upala, da bodo v moji predstavi videli namen, ki sem ga imela,” nam je povedala mlada flavtistka. Ta pa je bil poklon petim umrlim rudarjem ter njihovim družinam in prijateljem.

Festival_Mi_rudarji_Hrastnik_10_2026-foto_Nika_Jeraj_1024x768

Aprila 2001 je v jami Ojstro prišlo do vdora vode, mulja in blata. V tragični nesreči je življenje izgubilo pet rudarjev: Anton Jančič, Boris Maček, Franc Zore, Viktor Bezgovšek in Zdenko Kočar.

“Tudi moj oče je bil rudar,” je povedala Jeraj. Tako kot ostale rudarje se ga je nesreča zelo dotaknila. Tako zelo, da je ves ta čas hranil časopisne izrezke prispevkov o nesreči. “Ti so bili res ganljivi in želela sem jih uporabiti v predstavi.” No, na koncu je ta uspela tudi v Hrastniku. In tudi tu, v domačem okolju, privabila solze na oči gledalcev.

Predstava le del večjega festivala

Sicer pa je bila njena predstava le del nedeljskega festivala Mi rudarji. V sklopu tega so se predstavili tudi hrastniška rudarska godba, Primož Frajle je predstavil svoje knjige, kako se preteklost prepleta s sedanjostjo pa direktor Zasavskega muzeja Trbovlje Bogdan Šteh. Za prikaz rudarske dediščine skozi kulinariko pa so se člani Prosvetnega društva Čeče lotili peke funšterca. “Obiska je bilo več kot sem pričakovala,” je priznala mlada organizatorka. Ideja o festivalu je zorela nekaj časa. Z njim pa je, kot pravi, želela preko umetnosti družbi, ki je zanjo skrbela in jo vzgajala, vrniti nekaj lepega. “Posameznik skrbi za družbo in obratno. Tako sem želela tudi sama Zasavju, kjer sem odraščala, nekaj dati.” Prav danes je že nazaj v Linzu, kjer je začela študij magisterija.

Njena želja za prihodnost festivala Mi rudarji pa je, da bi bil včerajšnji dogodek le prvo poglavje lepe zgodbe o uspešnem dogodku, ki nastane, ko skupaj stopi veliko število ljudi. “Tako kot to znamo mi rudarji in to smo včeraj tudi dokazali.”