Sedanji trenutek slovenske šole

Če v šolskem prostoru ni prepoznana resnica o človeku, o njegovi naravi, ranljivosti in poklicanosti, potem vzgajamo za praznino. Po vseh reformah, sistemih in ideologijah ostaja eno vprašanje odprto: kdo pravzaprav vzgaja - in za kaj? Slovenija še vedno ostaja v primežu kulturnih refleksov preteklega režima, kjer je bilo šolstvo predvsem orodje za oblikovanje "novega človeka". Tudi po osamosvojitvi ni prišlo do resničnega premika - le do menjave kostumov. Koreninska vprašanja o smislu, resnici, Bogu in človeku so ostala izrinjena. A brez njih tudi šola izgubi svoj smoter.