Še bomo jedli ribe … če jih bomo pametno lovili

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je sredi junija objavila podatke o stanju svetovnega ribištva. V do sedaj najobsežnejšem poročilu glede ene ključnih prehranskih področij ugotavljajo, da se v določenih primerih morski ekosistemi in populacije rib kljub zloveščim napovedim lahko ohranjajo – na biološko trajnosten način. Pozitivni podatki prihajajo predvsem iz držav ali z območij, kjer je ribolov oziroma gojenje rib močno regulirano in osnovano na znanstvenih metodah, predvsem pa ustrezno vodeno.

V poročilu so tako analizirali stanje 2.570 ribjih staležev, podatke zanj je prispevalo 650 strokovnjakov in 200 organizacij, pri projektu pa je sodelovalo 90 držav. Dobra polovica ribjih staležev, 64,5 odstotka je biološko vzdržnih, 35,5 odstotka pa je »prelovljenih«, kar pomeni, da tam rib ulovijo preveč. Glede na podatke 77,2 odstotka vseh rib ali ribjih izdelkov, ki pristanejo na naših krožnikih, prihaja iz biološko vzdržnega ribolova.

Primer dobre prakse je območje severovzhodnega in jugozahodnega Pacifika, kjer delež vzdržnega ribolova predstavlja okoli 90 odstotkov, na območju Antarktike, ki je bilo v poročilu zajeto prvič, pa vzdržni ribolov predstavlja kar 100 odstotkov. Kljub manjšem obsegu ribolova na tem območju so zavidljiv rezultat dosegli z dobrim mednarodnim sodelovanjem in upravljanjem, osnovanim na bioloških podatkih. »Pozitivni podatki na Pacifiku in z Antarktike so rezultat trajnostnega upravljanja ribištva, ki je osnovano na močnih institucijah, konsistentnem in celovitem nadzoru, vključevanju znanstvenih podatkov v poslovne odločitve, izvajanju preventivnih ukrepov in naravovarstvenih pristopih,« je ob objavi povedal David Agnew, eden od sodelujočih strokovnjakov iz organizacije CCAML s sedežem v Avstraliji.

Na območju jugovzhodnega Pacifika in srednjevzhodnega Atlantika le polovico rib ulovijo na biološko trajnosten način. V teh regijah je ribištvo ključno za prehrano in zaposlovanje, a je nadzor težji, saj velik del ribolova opravljajo posamezni ribiči ali manjše ribiške organizacije, dodaten problem predstavlja tudi majhno število znanstvenih in naravovarstvenih organizacij, nestabilno politično okolje in kritično pomanjkanje podatkov.

Kljub temu, da je skoraj dve tretjini svetovnega ribolova vzdržnega, pa se delež pretiranega lova vsako leto dvigne približno za en odstotek, razlike med dobro in slabo vodenimi območji, kjer opravljajo ribolov, pa je še vedno velika. Na Mediteranu in v Črnem morju se stanje le počasi izboljšuje. Čeprav biološko vzdržen ribolov v bližnji okolici Slovenije predstavlja zgolj 35,1 odstotka, se je za 30 odstotkov znižal negativen vpliv ribolova na okolje, število morskega življa pa se je od leta 2013 povečalo za 15 odstotkov.

Okoli 60 odstotkov desetih najpogosteje ujetih vrst rib, kot so inčun, aljaški polak, črtasti tun ali atlantski sled, prihaja z biološko vzdržnih območij. Med temi izstopa tun. Po podatkih poročila kar 99 odstotkov ulova opravijo na območjih z vzdržnim upravljanjem. Nekoliko slabši so podatki za globokomorske vrste, saj je kar dve tretjini ujetih na območjih s slabo regulacijo.

»Učinkovito upravljanje je najmočnejše orodje za ohranjanje ribjih virov,« je ob objavi povedal vodja FAO Qu Dongyu, in dodal, da imajo »vlade pred sabo, prvič doslej v takem obsegu, vse dokaze, ki jih potrebujejo za oblikovanje in koordinacijo svojih politik glede ribolova«. Države je pozval, naj močneje vlagajo v zbiranje znanstvenih podatkov in razvoj upravnih sistemov ter medsebojno sodelujejo pri določanju meja še vzdržnega ribolova. Kot je še poudaril, bomo le na ta način ohranili morske ekosisteme, ki so pomemben vir prehrane za naraščajoče število svetovnega prebivalstva.

Nejc Bahor