S kompromisom so se podnebne ambicije zmanjšale

Kdo ve, ali je milijarder in eden vodilnih svetovnih filantropov Bill Gates, ki je pred nedavnim v svojem novem eseju pozval k spremembi globalnih prioritet, saj je po njegovem mnenju čas, da svet del sredstev, namenjenih podnebni politiki, preusmeri v preprečevanje bolezni, lakote in revščine, vplival na včerajšnji dogovor okoljskih ministrov EU. Gotovo je nanje vplivala spremenjena evropska (in svetovna) gospodarska slika po pandemiji novega koronavirusa in sredi vojnega obdobja, ki države »kliče« k oboroževanju. V luči tega so se namreč nekoliko znižale podnebne ambicije, ki so od včeraj na papirju enake, dejansko pa nekoliko manj ambiciozne kot pred nekaj leti. To dokazuje tudi dejstvo, da so se ministri dogovarjali celih 24 ur za to, da so potrdili cilj 90-odstotnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2040 glede na leto 1990. Obenem so potrdili prispevek unije k zmanjšanju izpustov do leta 2035 v okviru pariškega podnebnega sporazuma v višini do 72,5 odstotka.

Cilji, kot rečeno, ostajajo ambiciozni, potrdili pa so jih po zaslugi kompromisa. Pri izračunu izpustov EU se bodo namreč upoštevali tudi t.i. mednarodni ogljični dobropisi, pri katerih gre za financiranje projektov za zmanjšanje emisij v tretjih državah, v višini do pet odstotkov. To pomeni novost, saj je morala EU doslej svoje podnebne cilje dosegati z zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov znotraj svojih meja. Poenostavljeno: po novem bo Evropa lahko nekoliko več onesnaževala »na svojih tleh« oz. »v svojem zraku«, pod pogojem, da nato prispeva v projekte, s katerimi bi zmanjšali onesnaževanje v drugih delih sveta. Sistem dobropisov naj bi se začel uvajati z letom 2031 in bi v polnosti zaživel do leta 2036.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.