Rusija izgublja vpliv na Kavkazu – Baku se obrača proti Ankari in Kijevu

Ohladitev v odnosih med Rusijo in Azerbajdžanom ne pojenja, kljub temu da ruski režimski mediji skušajo prikazati, da se Baku umika. Poletni spor ne pojenja, vpliv Moskve na Kavkazu pa očitno vse bolj slabi – celo Armenija, uradno najrevnejša država Evrope, se postopno izmika ruskemu nadzoru.

Zasedenost Rusije z vojno v Ukrajini in dolgotrajen konflikt pomembno vplivata na njen globalni položaj, še posebej na območjih, kjer si po razpadu Sovjetske zveze še vedno lasti vpliv. Azerbajdžan postaja vse bolj samostojen in se obrača k novim zaveznikom, kot je Turčija. Na območje Kavkaza postopno vstopajo tudi Kitajska, EU in ZDA, ki Moskvo izrivajo tako politično kot gospodarsko. Svoj vpliv v regiji širi tudi Recep Tayyip Erdoğan.

Ob tem je Baku prvič jasno podprl Ukrajino, čeprav je bil doslej zelo zadržan in pazljiv, da ne bi razjezil Vladimirja Putina. Azerbajdžan je uradno priznal ozemeljsko celovitost Ukrajine.

Alijev Ukrajini svetuje potrpežljivost

Kot je na političnem forumu v mestu Šuša dejal predsednik Ilham Alijev, Azerbajdžan Ukrajini svetuje, da “ne trpi ruske okupacije svojih ozemelj”. Alijev je potegnil vzporednico z Gorskim Karabahom – območjem, ki je bilo skoraj 30 let pod nadzorom Armenije, dokler ga ni Azerbajdžan z vojno ponovno prevzel. Po njegovih besedah lahko tudi Ukrajina “s potrpežljivostjo doseže enak rezultat”. To je bilo prvič v treh letih in pol vojne, da je Baku tako jasno podal svojo pozicijo.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev in predsednik Turčije Recep Erdogan (Foto: epa)

Na istem forumu je Alijev napovedal, da se Azerbajdžan pripravlja na tožbo proti Rusiji na mednarodnih sodiščih zaradi sestrelitve azerbajdžanskega potniškega letala. Spomnimo: 25. decembra 2024 je nad Kaspijskim morjem ruski protiletalski izstrelek zadel letalo družbe AZAL na liniji Baku–Grozni, ki je strmoglavilo nad Kazahstanom. Umrlo je 38 potnikov in članov posadke.

“Vemo, kaj se je zgodilo”

Alijev je izjavil: “Vemo, kaj se je zgodilo, in to lahko dokažemo. Ruski uradniki so prav tako seznanjeni z okoliščinami. Vprašanje je, zakaj ne storijo tega, kar bi naredil vsak sosed v takšni situaciji.” Jezen je, ker sedem mesecev po nesreči iz Moskve ni prejel nobenega uradnega odgovora. Zahteva priznanje krivde, kaznovanje odgovornih, odškodnino družinam in pokritje škode. Putin se je opravičil za “incident v ruskem zračnem prostoru”, vendar nikoli uradno ni priznal odgovornosti Rusije. Ruski častnik Dmitrij Paladičuk pa je priznal, da je izdal ukaz za izstrelitev rakete.

Samostojni pogovori med Azerbajdžanom in Armenijo

Prvič po razpadu Sovjetske zveze ter brez ruske prisotnosti sta Azerbajdžan in Armenija – oziroma Ilham Alijev in premier Nikol Pašinjan – začela samostojne pogovore v Abu Dabiju. Čeprav še ni prišlo do prebojev, gre za pomemben premik. Še pred nekaj leti sta se Baku in Erevan srečevala v Moskvi pod ruskim “patronatom”, zdaj pa sta obe strani opustili zanašanje na Kremelj.

Armenski predsednik vlade Nikol Pašinjan (Foto: epa)

Azerbajdžanski analitik Rauf Mirgadirov je za RSE izjavil, da gre za “zgodovinski preobrat”: “Po več kot 30 letih spopadov se državi približujeta in se oddaljujeta od Rusije. Obe želita svobodo od ruskega vpliva, trenutek pa je idealen, saj je Moskva zaposlena z vojno v Ukrajini.”

Armenija se vse bolj odpira EU, izvedla je celo skupne vojaške vaje z ameriško vojsko. Tudi odnosi s Turčijo se počasi normalizirajo, čeprav so bili več kot stoletje obremenjeni zaradi genocida nad Armenci med prvo svetovno vojno (Turčija priznava pokol, ne pa tudi genocida).

Zangezurski koridor in nova geopolitika

Armenija in Azerbajdžan se pogajata o “varnem tranzitu” skozi Zangezurski koridor, ki povezuje Baku z azerbajdžansko eksklavo Nahičevan. Ta koridor ni pomemben le zaradi regionalne varnosti, temveč ima tudi širši geopolitični pomen – je del kitajske pobude “srednjega koridorja” oziroma nove svilne poti proti Evropi.

“Rusija ne želi le nadzora nad Zangezurom, temveč želi prevlado nad vsemi kopenskimi in zračnimi potmi na južnem Kavkazu,” pravi Mirgadirov. “Vendar je Turčija trenutno v boljši poziciji in postaja ključni varnostni akter v regiji.”

Energetska prihodnost brez Rusije

Ob vseh teh težavah z Rusijo je izšel še OPEC-ov dokument World Oil Outlook 2050, ki napoveduje, da bosta Azerbajdžan in Kazahstan do sredine stoletja postala ključna dobavitelja nafte za Evropo. EU se umika od ruskih energentov, omenjeni državi pa zapolnjujeta nastalo vrzel.

Turška propaganda o sodelovanju z Azerbajdžanom (Foto: facebook)

Glavna dobavna pot je Južni plinski koridor, ki vključuje polje Šah Deniz 2 in plinovoda TANAP ter TAP. Azerbajdžanski plin že teče v 12 držav, od katerih je deset evropskih, med njimi osem članic EU.

Kazahstan pa medtem išče možnost za 50-odstotno povečanje izvoza nafte v Nemčijo – prek Azerbajdžana in naftovodov, ki potekajo skozi Turčijo proti Balkanu. Če bi Azerbajdžan pridobil nadzor nad Zangezurskim koridorjem, bi lahko začel gradnjo nove energetske infrastrukture s Turčijo, brez soglasja Gruzije – edine ruske zaveznice v regiji.

Trenutno naftovod Baku–Tbilisi–Ceyhan in Južni plinski koridor potekata skozi Gruzijo. Če pa bi bil Zangezurski koridor pod nadzorom Bakuja, bi lahko plin in nafto izvažali neposredno v Turčijo, v mesto Kars, kjer že potekata ključni infrastrukturi. Kars je od meje oddaljen le približno 200 kilometrov, poroča bolgarski poslovni portal nova news.

I. K.