[Resolucija EP] Dr. Možina: “Kdor danes še vedno zagovarja komunizem, fašizem ali nacizem, je bedak ali pa moralno izprijen”

Sprejetje resolucije o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Evropskem parlamentu je “velika klofuta oblastni aroganci aktualne skrajne politične garniture, ki je na oblasti in je pozabila na osnovne civilizacijske norme. Iz Evrope so jim morali sporočiti, da delujejo neetično in nehumano”, je izjavil zgodovinar in novinar dr. Jože Možina.

Univerzitetni profesor in politični komentator Boštjan M. Turk dodaja, da “resolucija opozarja na množične povojne poboje, zamolčane grobove in travmo, ki jo je povzročila revolucija. Ta je obljubljala osvoboditev, a je v resnici ustvarila nov privilegiran razred, kar je že v petdesetih letih opisal Milovan Đilas v knjigi Novi razred”.

Dr. Jože Možina poudarja, da je sprejetje resolucije “zmaga vseh, ki si prizadevajo za spravno in pravično Slovenijo, ki ne bo razdvajala niti živih niti mrtvih, temveč bo slednje dostojno pokopala”. Ob tem opozarja, da se je nasprotovanje resoluciji okrepilo po ukinitvi dneva spomina na žrtve komunizma. “Golobova vlada je grobo poteptala ta praznik, ki nikomur nič ne jemlje, temveč prispeva k spravi in priznanju vseh, tudi žrtev revolucionarnega nasilja,” je dejal.

Dostojen pokop, tudi za drugače misleče in nasprotnike, je po Možinovih besedah temeljna civilizacijska vrednota, ki sta jo kršila nacizem in komunizem. Čeprav nacizma ni več, komunizem po njegovem mnenju še vedno vpliva na slovensko politiko. To se odraža v ravnanju predsednika vlade, ki ga označuje za arogantnega, in predsednice republike, ki kljub pravniškemu ozadju ne problematizira obstoja več kot 700 morišč brez obsojenih zločincev. “Povojne poboje sta vodila Edvard Kardelj in Boris Kidrič, katerih spomeniki še vedno stojijo blizu predsedniške palače. Ni znano, da bi predsednica kadar koli obsodila njuno revolucionarno nasilje, ki je povzročilo smrt tisoče nedolžnih ljudi. Nasprotno, nedavno je z zlatim priznanjem odlikovala Zvezo borcev, organizacijo, ki je po letu 1990 prikrivala zločine in zločince, povezane z njo,” je kritičen Možina. Dodal je, da sedanji odziv predsednice na resolucijo, ko jo namesto pietete skrbi “zmanjševanje pomena narodnoosvobodilnega boja“, odraža zastarelo, izključevalno politiko, ki poveličuje idealizirano preteklost namesto resnice.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar v družbi bivšega partijskega šefa Milana Kučana (Foto: sta)

Možina: predsednica ignorira glavni problem pri pokopu
Možina ostro kritizira politično elito, saj njihove besede o človekovem dostojanstvu nasprotujejo njihovim dejanjem, kar je v nasprotju z vrednotami voditeljev osamosvojitve. Opozarja na škandalozno ravnanje predsednice in levičarskih evroposlancev, kot so Matjaž Nemec, Marjan Šarec, Vladimir Prebilič in Irena Joveva, ki so nasprotovali resoluciji. Po njegovem mnenju bo to vedenje zapisano v zgodovino komunizma. Predsednica, ki sicer zagovarja pokop žrtev, ignorira svojce na spravni slovesnosti v Rogu, in ne naslavlja glavne ovire pri pokopu žrtev iz Macesnove gorice – ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki deluje pod vplivom Milana Kučana. Možina meni, da se predsednica podreja “stricem iz ozadja”, ki že desetletja obvladujejo levo politiko, kar vodi v propad.

M. Turk: Priznanje bi spodkopalo legitimnost njihovega zgodovinskega temelja
Tudi on kritizira odziv predsednice, ki po njegovem razkriva, zakaj pripadniki tega “novega razreda” ne morejo priznati resnice o revoluciji. Pojasnjuje, da bi priznanje, da je ta pomenila prevzem oblasti za vsako ceno, tudi s povojnimi poboji, spodkopalo legitimnost njihovega zgodovinskega temelja in razkrilo, da cilj ni bila osvoboditev, temveč vzpostavitev totalne oblasti, ki se prenaša do danes.

Zahteva po pokopu žrtev je globoko človeško in civilizacijsko dejanje, ki presega politiko in pravo ter vstopa v univerzalni etični red, kar ponazarja z zgodbo o Antigoni. “Toda za novi razred priznanje teh zločinov ni le vprašanje pokopa – pomeni priznanje, da je njihov lastni zgodovinski narativ v temelju zlagan, ker oblast ni bila pridobljena kot moralna nagrada, temveč kot rezultat vojaške zmage in politične likvidacije konkurence,” pojasnjuje. V nadaljevanju dodaja, da ravno zato “slovenska partija vse do danes ni zmogla resničnega obračuna s povojnimi zločini. Priznanje bi pomenilo, da je njihov obstoj, kot je zapisal Đilas, v temelju odvisen od zločina, ne le od mita o osvoboditvi“.

“In prav to izpostavlja tudi razprava v Evropskem parlamentu: da je za spravo potreben simbolni in zgodovinski prelom s kulturo laži, ki pobite skriva, spomine potiska v pozabo in resnico cenzurira kot ‘revizionizem’.

Prof. dr. Boštjan M. Turk (foto: Polona Avanzo)

Glasovanje v EP in reakcija predsednice republike sta zato zrcalna dokaza iste resničnosti: globoka država, ki se je v tranziciji ohranja skozi novi razred nekdanje partijske nomenklature, ni sposobna priznati zločina, ker bi s tem zanikala svoj nastanek, svojo legitimnost in svoj temeljni mit.”

A. H.

The post [Resolucija EP] Dr. Možina: “Kdor danes še vedno zagovarja komunizem, fašizem ali nacizem, je bedak ali pa moralno izprijen” first appeared on Nova24TV.