Rdeča lica in mrzli prsti: ni hudo narobe, če otroke malo zebe

Se še spomnite tistega občutka, ko vas je po dolgem zimskem igranju zunaj že pošteno zazeblo, lica so bila rdeča, nos leden, mraz pa je segel skoraj do kosti? Današnji otroci zimo pogosto doživljajo drugače. Zimska oblačila so kakovostna, topla in tehnično dovršena do te mere, da nekateri mraza skoraj ne občutijo več.

Slovenski pediatri praviloma poudarjajo, da je bivanje na prostem tudi pozimi za otroke koristno. To potrjujejo tudi podatki Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki v svojih poročilih redno opozarja, da se telesna dejavnost otrok v zimskih mesecih izrazito zmanjša.

Po podatkih zadnjih raziskav se pozimi redno giblje manj kot polovica slovenskih osnovnošolcev, pri čemer največ časa preživijo v zaprtih prostorih – doma ali pred zasloni. Prav pomanjkanje gibanja pa je povezano z večjo pojavnostjo debelosti, slabšo telesno pripravljenostjo in tudi z motnjami spanja.

Svež zrak, gibanje in dnevna svetloba pozitivno vplivajo na imunski sistem, kakovost spanja in splošno počutje.

Mraz sam po sebi ni tisti, ki povzroča bolezni; večina okužb se širi v zaprtih prostorih, kjer so otroci dlje časa skupaj in je zrak slabše prezračen.

Po podatkih NIJZ se največ respiratornih okužb pri otrocih pojavi prav v obdobjih, ko večino dneva preživijo v zaprtih prostorih, zlasti v vrtcih in šolah. Zunaj se zrak nenehno obnavlja, otrok se razgiba, telo se ogreje in obremenitev za dihala je pogosto manjša, kot si starši predstavljajo.

Kljub temu pozimi ni vseeno, kako in koliko časa so otroci zunaj. Ena pogostejših napak je pretirano oblačenje. Otrok, ki se giblje, se hitro segreje, preveč slojev pa povzroči potenje. Ko so oblačila vlažna, mraz učinkuje bistveno hitreje.

Slovenski pediatri pogosto opozarjajo, da je ravno pregrevanje otrok pozimi eden pogostejših razlogov za slabše počutje na prostem. Smiselno je več tanjših plasti, ki jih je mogoče med igro tudi odstraniti.

Dobro vodilo je zatilje – če je toplo in suho, je otrok praviloma ustrezno oblečen.

Pomembno je tudi gibanje. Če otrok na mrazu miruje, ga začne hitro zebsti, zato so dolga čakanja, sedenje ali stanje na mestu pozimi manj primerna. Tresenje je jasen znak, da telo izgublja toploto in da je čas za topel prostor. Pri daljšem bivanju zunaj ne gre pozabiti niti na tekočino, saj raziskave kažejo, da otroci pozimi pijejo manj kot poleti, kar lahko vpliva na koncentracijo, razpoloženje in splošno odpornost.

Previdno pri dojenčkih 

Posebno pozornost zahtevajo zelo majhni dojenčki. Ti se s temperaturnimi spremembami spoprijemajo slabše kot starejši otroci in se ne morejo ogreti z gibanjem. Po podatkih slovenskih zdravstvenih smernic so dojenčki bolj izpostavljeni tveganju za podhladitev, zlasti ob vetru in vlagi. Zanje so priporočljivi krajši sprehodi, dobra zaščita pred vetrom in vlago ter stalno opazovanje, ali jim je udobno. V zelo nizkih temperaturah ali ob močnem vetru je smiselno izhod skrajšati ali ga preložiti. Previdnost velja tudi pri nošenju v nosilkah, saj so dojenčki v njih pogosto pri miru in bolj izpostavljeni vetru, kot se zdi na prvi pogled.

Seveda obstajajo dnevi, ko je bolje ostati doma. Močan veter, leden dež, megla ali zelo slab zrak niso razmere, v katerih bi bivanje zunaj prineslo koristi. Prav tako naj bolan otrok, ki je brez energije, raje počiva. Pediatri pri tem poudarjajo, da ni odločilna številka na termometru, temveč otrokovo splošno počutje.

Zima sama po sebi ni razlog, da bi otroke zapirali v notranje prostore. Statistike kažejo, da se slovenski otroci že tako premalo gibljejo, zimski meseci pa ta trend še poglobijo. Če so razmere primerne, otrok ustrezno oblečen, oblačila ostajajo suha in je zunaj dovolj gibanja, ima zimski zrak več prednosti kot slabosti. Morda mraza res ne občutijo več tako kot nekoč, a stik z naravo, sneg pod nogami in rdeča lica še vedno pomenijo nekaj dragocenega – tako za telo kot za otroško izkušnjo.