Raziskovalka Žagar za STA: Kljub podnebnim spremembam v Sloveniji ni pričakovati novih vrst kač (intervju)

Kače so ključni del številnih ekosistemov, a je njihova biodiverziteta v Sloveniji že nekaj časa ogrožena. Podnebne spremembe so eden od dejavnikov, ki bo vplival na pojavnost in aktivnost kač, vendar ni nevarnosti, da bi se v Sloveniji razširile nove vrste strupenjač, ocenjuje raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za biologijo Anamarija Žagar.

V Sloveniji živi 11 vrst kač, od katerih mačjeoka kača in belica že nekaj časa nista bili opaženi. Razširjene so po vsej Sloveniji, največ vrst pa najdemo na Primorskem, kjer se pojavljajo tudi nekatere bolj toploljubne vrste, saj jim ustrezajo tamkajšnje podnebne razmere.

Javnosti najbolj poznane so zaradi stikov z ljudmi predvsem strupene kače – v Sloveniji trenutno poznamo tri – modras, navadni gad in laški gad. Na podlagi svetovnih podnebnih analiz lahko po besedah Anamarije Žagar, raziskovalke na oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), zaključimo, da se v Sloveniji v prihodnje ne bo pojavila nobena nova vrsta strupenjače.

“Razlog je predvsem v tem, da v naši neposredni bližini ni novih strupenjač, ki bi se zaradi podnebnih sprememb selile,” je pojasnila. Kače so tudi sicer zelo teritorialne in se zato ne selijo pogosto. “Zelo majhna verjetnost je, da bi se na primer laški gad, ki je danes veliko bolj razširjen v Italiji, pri nas pa se pojavlja le na obmejnem območju, razširil po Sloveniji, saj modras in navadni gad zasedata zelo podobne ekološke niše,” je navedla Žagar, ki na NIB proučuje prilagoditve hladnokrvnih organizmov na podnebne spremembe.

Ker so kače hladnokrvne živali in nimajo notranjih mehanizmov za uravnavanje lastne telesne temperature, so aktivne le pri temperaturah, ki jim omogočajo segretje nad približno 20 do 25 stopinj Celzija. Poleg življenjskega prostora podnebje tako igra ključno vlogo tudi pri aktivnosti kač. Običajno v obdobje aktivnosti vstopijo spomladi, ko se dvignejo povprečne temperature, in so dejavne vse do pozne jeseni, ko se za hladnejšo polovico leta skrijejo pod površje ter vstopijo v obdobje počitka oz. hibernacije.

Logično bi lahko sklepali, da je zaradi svetovnih trendov segrevanja ozračja pričakovati vedno večjo aktivnost kač in povečano število srečanj z ljudmi, vendar je Žagar poudarila, da odgovor na to vprašanje ni enoznačen. “Dolgoletne raziskave iz sosednje Italije sicer kažejo, da so črnice (vrsta kač, ki živi tudi pri nas), zaradi segrevanja ozračja dejavne dlje, se zato več hranijo ter bolj zrastejo,” je povedala. Podaljševanje obdobja aktivnosti lahko pripelje tudi do tega, da kače, ki praviloma zležejo le eno leglo jajc na leto, ponovno zberejo dovolj energije, začnejo parjenje in pred naslednjo zimo še enkrat uspešno odležejo jajca.

A razloga za skrb ni, saj krajše obdobje zimske neaktivnosti pomeni slabše možnosti za preživetje do naslednje sezone. Kot je namreč razložila raziskovalka, “pomanjkanje snežne odeje, ki kačam v skrivališčih služi kot izolacijski sloj, poveča izpostavljenost mrazu in lahko privede do smrti ob zmrzali”. Nekatere evropske študije kažejo tudi, da premile zime prispevajo k upadu kačjih populacij.

Pri obravnavi podnebnih sprememb seveda niso zanemarljivi niti vedno pogostejši ekstremni vremenski pojavi. “Poplave in obsežni gozdni požari kačam uničujejo naravni habitat, zato je na teh območjih, tako kot pri ostalih živalskih vrstah, še nekaj časa po dogodku opazen padec biodiverzitete,” je opozorila Žagar. Z leti se sicer iz bližnjih krajev kače ponovno naselijo na obnovljena območja, vendar posebnosti v stiku z ljudmi pri takih dogodkih, kot tudi med dolgimi vročinskimi valovi, ni zaznati. To še dodatno potrjuje, da kač ljudje ne zanimamo oziroma se nas celo izogibajo.

Žagar je ob tem opozorila, da so za natančno spremljanje populacijskih trendov potrebne dolgoročne sistematične raziskave in t. i. monitoringi. V Sloveniji raziskav, ki bi omogočale vpogled v spreminjanje števila kač na podlagi različnih dejavnikov, kot so urbanizacija, prestrukturiranje ekosistemov in podnebne spremembe, trenutno ne izvajamo. “Za zakonsko zavarovane vrste, kamor spadajo tudi kače, je naloga države, da stopi korak naprej in zagotovi spremljanje populacij,” meni Žagar ter izpostavlja, da znanja in strokovnjakov, ki so sposobni izvajati take raziskave in osmisliti rezultate študij, v Sloveniji ne primanjkuje.

Ker ima vsaka vrsta kač svoj doprinos k delovanju ekosistema, je sicer ključnega pomena, da v Sloveniji ohranjamo njihovo biodiverziteto. “Ekosistem je najbolj delujoč, ko ima čim več povezav, in kače so ključna stična točka, saj so plen in plenilci v enem. Če nam bo uspelo ohraniti pestrost kačjih vrst, bo ekosistem bolj odporen na kakršnekoli vplive, kamor spadajo tudi podnebne spremembe,” je opozorila Žagar.

K temu cilju lahko na različne načine pripomore vsak izmed nas, na primer s postavitvijo skalnjakov, kompostnikov ter primernim urejanjem mejic, s katerimi kačam nudimo zatočišče in prostor za lego jajc. Pomembno je predvsem izobraževanje ter ozaveščanje v smeri, da so v Sloveniji kače večinoma nestrupene. “Dejansko so one tiste, ki nam bodo polovile voluharje na vrtu in poleg tega pripomogle k zdravemu ekosistemu,” je sklenila Žagar.