Putin še bolj odločen nadaljevati vojno, ugotavlja ameriška obveščevalna analiza

Najnovejša ocena ameriških obveščevalnih služb, posredovana članom ameriškega kongresa v začetku meseca, kaže, da je ruski predsednik Vladimir Putin bolj kot kadarkoli doslej odločen nadaljevati vojno v Ukrajini in poskušati doseči vojaško zmago. Po navedbah visokega uradnika ZDA in visokega kongresnega uradnika obveščevalci ne zaznavajo nobenih znakov, da bi bila Rusija pripravljena na kompromise – kljub prizadevanjem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi spodbudil mirovna pogajanja.

Ocena je v skladu s stališči, ki jih imajo zahodne obveščevalne službe od februarja 2022, ko je Vladimir Putin ukazal neizzvan napad na Ukrajino. Toda uradniki zdaj menijo, da je še bolj zakopan v svoj položaj kot prej.

Putinov cilj: upravičiti visoko ceno vojne

Kljub velikim izgubam na bojišču in gospodarskim težavam doma naj bi bil Putin odločen ohraniti in razširiti nadzor nad ukrajinskim ozemljem, da bi opravičil ogromno človeško in finančno ceno vojne, navaja obveščevalna analiza.

Napetosti med voditeljema so se okrepile prejšnji teden, ko je Trump odpovedal načrtovano srečanje s Putinom v Budimpešti in prvič od januarja, ko je znova prevzel položaj, uvedel sankcije proti Moskvi – tokrat proti dvema velikima naftnima podjetjema.

Srečanje Trump-Putin na ameriški Aljaski (Foto: epa)

“Preprosto začutil sem, da je čas,” je dejal Trump, nove sankcije pa opisal kot “izjemne” ter poudaril, da je “dolgo čakal” z njihovo uvedbo, a upa, da “ne bodo trajale dolgo”.
“Upamo, da se bo vojna končala,” je dodal.

Bela hiša: sankcije kot pot do miru

Bela hiša ocen ne komentira, se pa sklicuje na Trumpove javne izjave o prizadevanjih za mirovni dogovor.

V pisni izjavi je predstavnik Bele hiše poudaril, da predsednik verjame, da nove sankcije zoper ruski energetski sektor lahko pospešijo konec vojne: “Jasno je povedal, da je čas, da se ubijanje ustavi in da se doseže dogovor. Trajni mir pa je mogoč le, če bo Rusija pripravljena iskreno sodelovati v pogajanjih.”

Foto: epa

Trumpov pritisk na Moskvo za zdaj neuspešen

Trump je že dolgo napovedoval, da lahko vojno konča hitro, celo v 24 urah po vrnitvi v Belo hišo. Toda poskusi, da bi Rusijo prepričal k premirju ali pogajanjem, doslej niso uspeli.

V zadnjih mesecih se je njegov ton do Putina zaostril. Očita mu, da ne ravna v skladu z obljubami iz njunih pogovorov.

“Vsakič, ko govorim z Vladimirom, imava dobre pogovore, a se ti nikamor ne premaknejo. Nikamor,” je dejal prejšnji teden.

Nekaj dni zatem je celo javno omenil možnost, da bi Ukrajini poslal ameriške manevrirne rakete Tomahawk, a je po pogovoru s Putinom izjavo omilil.

Raketa Tomahawk (Foto: epa)

Ukrajina si že dolgo prizadeva za dobavo orožja daljšega dosega za napade na cilje v Rusiji, evropske države pa vključitev takšnega orožja podpirajo.

Pritisk Kijeva, Evrope in kongresa

Ukrajinski predstavniki, evropske vlade in ameriški podporniki Kijeva v kongresu Trumpa vztrajno pozivajo, naj na Rusijo pritisne z več orožja in sankcijami – po njihovem edino učinkovito potjo do premirja.

Nova energetska embarga so prvi znak, da je Trump pripravljen poseči po ostrejših ukrepih.

Po mnenju evropskih diplomatov in nekdanjih uradnikov ameriške obveščevalne skupnosti bi kombinacija sankcij, ukrajinskih napadov z droni in evropskega povečevanja vojaške pomoči lahko sčasoma spremenila izračune Kremlja.

Aljaški vrh ni prinesel napredka

Avgusta je Bela hiša srečanje Putina in Trumpa na Aljaski predstavila kot obetaven korak k morebitnim mirovnim pogajanjem. Toda vojna se je nadaljevala z enako intenzivnostjo, Moskva pa vztraja pri trdih zahtevah: razorožitev Ukrajine, prepoved pridruževanja Natu in blokada prisotnosti kakršnihkoli zahodnih mirovnih sil.

I. K.