Prvi slovenski dan kvantnega računalništva: med teorijo in prakso na pragu tehnološkega preboja

Znanstveno in tehnološko središče Rudolfovo v Novem mestu je danes gostilo prvi slovenski dan kvantnega računalništva, dogodek, namenjen pregledu stanja na področju kvantnih tehnologij ter razmisleku o tem, kako jih čim hitreje in učinkoviteje vključiti v znanost ter industrijo. Udeleženci so se strinjali, da se Slovenija na področju uporabnosti kvantnih tehnologij trenutno nahaja na meji med teorijo in prakso, kjer pričakovanja pogosto prehitevajo dejanske tehnološke zmožnosti.

Direktor Rudolfovega Janez Povh je ocenil, da je Slovenija na področju kvantnih tehnologij dobro umeščena, medtem ko na področju kvantnega računalništva še dohiteva najrazvitejše države. Po njegovih besedah se domače raziskovalne skupine trenutno osredotočajo predvsem na razumevanje in uporabo tehnologij, ki jih proizvajajo drugi. Ob tem pa v Sloveniji že deluje nekaj zagonskih podjetij, ki razvijajo specializirane komponente za kvantne računalnike.

Povh je dodal, da načrtovana tovarna umetne inteligence s superračunalnikom Vega 2 v Mariboru ne bo imela neposrednega, ključnega vpliva na razvoj kvantnega računalništva v Sloveniji. Superračunalnik bo sicer omogočal poganjanje kvantnih emulatorjev, vendar po njegovem mnenju za resne premike potrebujemo lasten kvantni računalnik, kar je že del vladne strategije za področje kvantnih tehnologij.

Med obljubami teorije in zahtevno realnostjo

Kvantni računalniki ostajajo tehnologija, od katere si svet veliko obeta, a je razkorak med teorijo in prakso še vedno opazen. Povh opozarja, da kvantni računalniki lahko prinesejo preboje predvsem na področju zahtevnih računskih problemov, ki so temelj kriptografske varnosti. Prav zato se že razvijajo postkvantne šifrirne sheme, ki bodo kos prihodnjim zmogljivim kvantnim sistemom.

V prihodnosti bodo kvantni računalniki verjetno omogočili tudi hitrejše reševanje izzivov, ki jih danes zaradi kompleksnosti obvladujemo le z največjimi superračunalniki. A pot do stabilnih, t. i. brezšumnih kvantnih računalnikov ostaja še vedno dolga.

Kje so priložnosti za slovensko industrijo?

Slovenska podjetja lahko po Povhovem mnenju kvantni razvoj izkoristijo na dva načina: z vključevanjem v mednarodne dobavne verige kot proizvajalci visoko specializiranih komponent ali z iskanjem poslovnih priložnosti, ki jih prinaša razvoj novih tehnologij. Po njegovih besedah podjetja trenutno večinoma spremljajo razvoj, testirajo možnosti in čakajo na preboje, ki bodo jasno nakazali smer.

Med raziskavami in prakso: izzivi Instituta Jožef Stefan

Direktor Instituta Jožef Stefan Leon Cizelj poudarja, da sodobni trendi težijo k hitri uporabi znanstvenih odkritij, kar velja tudi za kvantne tehnologije. Po njegovem opažanju se meja med temeljnimi in aplikativnimi raziskavami vse bolj briše, kar ima dobre in slabe strani. Če je nova tehnologija dovolj izpopolnjena, da jo je mogoče kupiti “na trgu”, se lahko zmanjša motivacija za nadaljnje temeljne raziskave. Ob tem Cizelj opozarja, da “vedno ne vemo vsega”, zato je temeljna znanost ključna za dolgoročni razvoj.

Današnji forum je po besedah Janeza Povha priložnost za povezovanje slovenskih raziskovalcev, ki delujejo na področju kvantnih tehnologij. Dogodek omogoča izmenjavo znanj, predstavitev aktualnih projektov ter iskanje novih priložnosti za sodelovanje med akademsko sfero, industrijo in razvojnimi institucijami.

Rudolfovo, znanstveno in tehnološko središče v Novem mestu, je v treh letih in pol zraslo v pomembnega raziskovalnega igralca z 55 zaposlenimi in petimi laboratoriji. Deluje na področjih robotike, avtomatike, 3D-tehnologij, umetne inteligence in vse bolj tudi kvantnega računalništva. Njegova vloga pri povezovanju znanosti in gospodarstva se krepi, prav tako pa ambicija, da Slovenija ostane konkurenčna pri razvoju novih tehnologij.