ARTICLE AD
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je sporočilo, da je bil izdan prvi certifikat za pridelavo Istrskega medu/Istarskega meda z zaščiteno označbo porekla. Certifikat je 14. avgusta prejelo Obalno čebelarsko društvo Koper, ki tako postaja prvo društvo, uradno pooblaščeno za pridelavo tega zaščitenega proizvoda.
“Izdaja prvega certifikata je pomemben mejnik za slovensko čebelarstvo in lokalne skupnosti, saj pomeni uveljavitev zaščite porekla v praksi. S tem se krepi zaupanje potrošnikov in hkrati varuje bogata tradicija pridelave medu v Istri,” so ob tem poudarili na ministrstvu.
Istrski med/Istarski med je bil 28. junija 2024 registriran pri Evropski komisiji kot skupni proizvod Slovenije in Hrvaške. Gre za redko priznanje, ki potrjuje čezmejno sodelovanje in pomen istrske čebelarske dediščine.
Certifikat določa, da se med z zaščiteno označbo porekla lahko prideluje izključno na območju Istre – na slovenski strani v občinah Koper, Izola, Piran in Ankaran, na hrvaški pa na območju celotnega Istrskega polotoka, vključno z otoki Cres, Lošinj, Unije, Ilovik, Susak, Vele Srakane in drugimi manjšimi otoki.
Poleg pridelave mora na tem območju potekati tudi pakiranje, saj se le tako zagotavlja sledljivost in preprečuje ponarejanje. “Zahteva po pakiranju na območju pridelave je ključna, saj zmanjšuje možnost mešanja z drugimi proizvodi in zagotavlja avtentičnost Istrskega medu,” so dodali na ministrstvu.
Posebne značilnosti in kakovostne zahteve
Istrski med je naravni proizvod medonosnih čebel (Apis mellifera), ki ga pridobijo iz nektarja rastlin ali izločkov sesajočih žuželk na rastlinah. Posebnost je, da se med pridobiva s točenjem brez segrevanja satja, kar ohranja njegove naravne lastnosti. Na voljo je več vrst: akacijev, žajbljev, kostanjev, lipov, šetrajev, cvetlični in gozdni med.
Po specifikaciji je delež vode v Istrskem medu omejen na največ 18,6 %, aktivnost diastaze mora biti najmanj 10, pri akacijevem medu najmanj 3, vsebnost hidroksimetilfurfurala (HMF) pa največ 15 mg/kg. Posebne zahteve veljajo tudi glede električne prevodnosti, ki se razlikuje po posameznih vrstah medu – na primer pri kostanjevem medu mora znašati najmanj 0,8 mS/cm, medtem ko pri akacijevem ne sme preseči 0,25 mS/cm.
Tudi senzorične lastnosti so natančno določene. Akacijev med je skoraj brezbarven, blag in zelo sladek, medtem ko je kostanjev intenzivnega okusa in grenak. Lipov med pa prepoznamo po osvežujočem vonju po lipovem cvetju in rahlo kislem ter grenkem okusu. Takšna raznolikost omogoča, da Istrski med nagovarja različne okuse potrošnikov, hkrati pa ohranja povezavo z značilno istrsko vegetacijo.
Pomen zaščite za čebelarje in potrošnike
Na ministrstvu poudarjajo, da zaščita porekla koristi tako potrošnikom kot pridelovalcem. “Zaščitena označba porekla ne pomeni zgolj varovanja proizvoda, temveč tudi podporo lokalnim čebelarjem in podeželskim skupnostim. Potrošnikom zagotavlja, da dobijo med preverjenega izvora, čebelarjem pa prinaša konkurenčno prednost na trgu,” so zapisali v izjavi.
Slovenski čebelarji ob tem opozarjajo, da je zaščita pomembna tudi zaradi vse pogostejših izzivov na trgu medu, kjer se pojavljajo številni cenejši in manj kakovostni nadomestki. “Certifikat daje našemu medu dodano vrednost in ga ločuje od množičnih uvoznih proizvodov,” so ob tem poudarili v Obalnem čebelarskem društvu Koper.
Nadaljnji koraki in širša promocija
Po pridobitvi prvega certifikata se pričakuje, da bodo v prihodnjih mesecih sledili še drugi čebelarji iz zaščitenega območja. Postopek pridobitve certifikata je zahteven, saj zahteva natančno sledljivost pridelave in skladnost z vsemi predpisi.
Izdaja prvega certifikata pa je tudi priložnost za širšo promocijo istrske gastronomske dediščine. V kombinaciji z oljčnim oljem, vini in drugimi zaščitenimi istrskimi proizvodi bo Istrski med prispeval k večji prepoznavnosti regije kot trajnostne in kakovostne gastronomske destinacije.
Na ministrstvu napovedujejo, da bodo tudi v prihodnje podpirali čebelarje pri uveljavljanju zaščitenih proizvodov. “Istrski med je dokaz, da se lahko s povezovanjem in skupnim nastopom na evropski ravni dosežejo odlični rezultati. To je pot, ki jo želimo spodbujati tudi pri drugih slovenskih proizvodih,” so še zapisali.
Foto: Pexels
Morda vas zanima tudi
Objava Prvi certifikat za Istrski med: Pomemben mejnik za čebelarje v Sloveniji in na Hrvaškem je bila najprej objavljena na Portal24.